Evropska unija je že leta 2021 spremenila pravila; ta zdaj omogočajo, da se vino, iz katerega je alkohol odstranjen in se vse bolj uveljavlja pod nazivom nolo vino, šteje kot vino. Tako je tudi v Sloveniji, nekatere države pa so s precejšnjo zadržanostjo uvajale spremembe v zakonodajo. Italija je bila ena izmed zadnjih članic EU, ki so konec lanskega leta podpisale ustrezen vladni odlok. Ta jasno dovoljuje proizvodnjo, distribucijo in obdavčitev teh vin. Slovita italijanska vinska tradicija je v skrbi za zaščitene označbe ter kulturno dediščino domačega vinarstva temu dolgo nasprotovala.
2 MILIJARDI je vreden trg brezalkoholnega vina.
Beseda nolo je skovanka iz angleških besed No (brez) in Low (nizko). Označuje vina brez ali z zelo nizko vsebnostjo alkohola (do 0,5 % deleža alkohola). V slovenščini je izraz nolo še precej neznan in ni splošno sprejet, poznajo ga le sommelieri, vinarji uvozniki in trgovci. Zanj raje uporabljamo strokovni izraz dealkoholizirano vino, najpogosteje pa mu rečemo kar vino brez alkohola ali brezalkoholno vino. Pustimo jeziku čas in videli bomo, ali se bo ta beseda prijela.
Manj alkohola, manj arome
Proizvodni proces je kot pri navadnem vinu: grozdje fermentira in nastane alkohol, nato se alkohol odstrani s posebnimi metodami. Ena takšnih je na primer vakuumska destilacija, pri kateri znižan tlak znižuje vrelišče alkohola, ta izhlapi pri nižji temperaturi, ali pa t. i. metoda vrtljivega stožca (Spinning Cone Column), pri kateri se alkohol nežno loči pri nizkih temperaturah. Za zdaj je na največji preizkušnji ohranjanje aromatičnosti. Proces je še vedno precejšen izziv, saj alkohol pripomore k občutku in kompleksnosti okusa vina. Največ truda vlagajo v to, da bi vino brez alkohola ohranjalo čim več arome in teksture.
Slavna avstralska pevka Kylie Minogue je že pred leti stopila v svet brezalkolnih vin s svojo blagovno znamko Kylie Minogue Wines. FOTO: Kylie Minogue Wines
Brezalkoholna vina še vedno predstavljajo majhen del trga, a rastejo zelo hitro. Leta 2024 je bil njihov globalni trg ocenjen na okoli dve milijardi evrov (približno 1,2 % celotnega trga vina). Največji nacionalni trgi so ZDA, Nemčija, Velika Britanija, Avstralija in Francija. V ZDA je njegov delež pri porabi menda celo že pri 10 odstotkih. Najbolj znani ponudniki prihajajo z različnih koncev sveta. Familia Torres (Španija) je pionir v tej kategoriji in vodilni proizvajalec. Prisotni so že v več kot 30 državah, prejeli so več mednarodnih nagrad. Tudi Freixenet 0.0 je vse bolj znana katalonska zbirka brezalkoholnih penečih se vin. Leitz Eins Zwei Zero je nemški specialist za brezalkoholna vina iz vinorodne regije Rheingau, pomembni proizvajalci so še Pierre Chavin iz Francije, Giesen Zero z Nove Zelandije in Thomson & Scott iz Velike Britanije.
Kaj pa Slovenija?
Prednost teh vin je v tem, da so primerna za zdrav in sodoben življenjski slog, za športnike, nosečnice in seveda voznike. Ne predstavljajo tveganja za zasvojenost. Kot jih promovirajo, so ta vina za tiste, ki želijo ostati bistrega uma, a ne zamuditi elegance kozarca. Na drugi strani se njihov okus in kompleksnost pogosto ne moreta kosati s tradicionalnimi vini. Večina ljubiteljev in poznavalcev zelo čuti to razliko. Predvsem pa so tu za zdaj (v iskanju najustreznejše tehnologije) čisto previsoki stroški proizvodnje.
Kaže, da pri nas raste zanimanje za te pijače.
V slovenskih trgovinah lahko že najdemo dealkoholizirane etikete iz uvoza, kot so na primer pinot rosé, merlot ali chardonnay. Nimamo veliko primerov lastne industrijske pridelave, a trendi so, in to seveda tam, kjer se vino meša s poslovno in tehnološko inovativnostjo. Radgonske gorice so denimo lansirale 0,0 % peneče se vino zero – dealkoholizirano peneče se vino, pripravljeno z vakuumsko destilacijo, ki naj bi ohranila svežino in mehurčke. Primerno je za druženja brez alkohola. Tudi Istenič, vinska klet, znana predvsem po peninah in sodobnih vinarskih izdelkih, ponuja desiree zero, penečo aromatizirano pijačo iz dealkoholiziranega vina. V okolju, ki se na spremembe navaja relativno počasi, sta omenjena primera nadvse pogumna prispevka. A kaže, da zanimanje za te pijače pri nas raste, predvsem med mlajšimi in tistimi, ki iščejo do zdravja prijazne pijače. Vse bolj vidno je ta pijača v naših vinotekah in ponudbah gostiln. Brezalkoholna vina so vsekakor priložnost za naše inovativne vinarje, ki jih zanima prodor na tuje trge in ki razumejo raznolike navade potrošnikov, denimo tistih, ki še vedno ljubijo vino, a jim alkohol ni nujen.
Za vse tiste, ki želijo uživati v okusu vina brez alkohola, je najboljša alternativa brezalkoholno vino. FOTO: Salvagenteit
Isteničev desiree zero z vsebnostjo alkohola 0,05 % je pogumen in nadvse sodoben izdelek. FOTO: Arhiv Istenič
