POZIMI NE OMAGA

Brstični ohrovt: kako ga gojiti za kraljevski zimski pridelek

Mraz mu ne pride do živega, brstiči pa so po prvi zmrzali še slajši.
Brstiči so kot pomanjšane zeljne glave. FOTO: Calvin Chan Wai Meng/Getty Images

Brstiči so kot pomanjšane zeljne glave. FOTO: Calvin Chan Wai Meng/Getty Images

Brstični ohrovt brez težav prezimi in ga pobiramo še globoko v pomlad. FOTO: Dimijana/Getty Images

Brstični ohrovt brez težav prezimi in ga pobiramo še globoko v pomlad. FOTO: Dimijana/Getty Images

Odtrgamo ali odrežemo jih tik ob steblu.
FOTO: Johner Images Getty Images/johner Rf

Odtrgamo ali odrežemo jih tik ob steblu. FOTO: Johner Images Getty Images/johner Rf

Sadike vzgojimo spomladi in posadimo na vrt zgodaj poleti. FOTO: By Tatsiana Volskaya/Getty Images

Sadike vzgojimo spomladi in posadimo na vrt zgodaj poleti. FOTO: By Tatsiana Volskaya/Getty Images

Brstiči so kot pomanjšane zeljne glave. FOTO: Calvin Chan Wai Meng/Getty Images
Brstični ohrovt brez težav prezimi in ga pobiramo še globoko v pomlad. FOTO: Dimijana/Getty Images
Odtrgamo ali odrežemo jih tik ob steblu.
FOTO: Johner Images Getty Images/johner Rf
Sadike vzgojimo spomladi in posadimo na vrt zgodaj poleti. FOTO: By Tatsiana Volskaya/Getty Images
 3. 11. 2026 | 16:10
3:41

Ko večina zelenjavnih gred že počiva, brstični ohrovt še vedno ponuja svež pridelek. Prav nizke temperature mu celo koristijo, saj se po prvi zmrzali v čvrstih zelenih glavicah poveča vsebnost sladkorjev in okus postane prijetnejši. Zdaj skrbimo za že posajene rastline, kdor bi ga rad prihodnjo zimo prideloval sam, pa mora načrtovati nekoliko prej.

Če vrtnina že raste na vrtu, nas jeseni in pozimi čakata predvsem postopno obiranje in skrb, da ostane čim dlje zdrava. Majhni okrogli brsti, ki so kot miniaturne zeljne glave, se razvijajo v zalistjih vzdolž visokega stebla, od spodaj navzgor, zato najprej pobiramo spodnje. Zreli so, ko so veliki približno kot oreh, čvrsti in tesno zaprti. Odtrgamo jih ali odrežemo tik ob steblu, zgornje pa pustimo, da se še naprej razvijajo.

Z obiranjem ni treba hiteti. Ta kapusnica je namreč zelo odporna proti nizkim temperaturam. Jesenske pozebe ji praviloma ne škodijo, odrasle in dobro utrjene rastline pa lahko na vrtu ostanejo tudi čez zimo. Pridelek pobiramo še januarja in februarja, v milih zimah vse do marca. Pri dolgotrajnem močnem mrazu ga zaščitimo z vrtno kopreno.

Po prvi zmrzali postanejo glavice slajše in okusnejše. V njih se namreč del škroba pretvarja v sladkorje. Prav zato se z obiranjem splača počakati na hladnejše dni.

Tudi pozimi vrtna opravila niso povsem odveč. Odstranjujemo rumene, odmrle in poškodovane spodnje liste, zdravih pa ne trgamo, saj še naprej oskrbujejo rastlino s hranili. Če so stebla visoka in rastejo na vetrovni legi, preverimo, ali potrebujejo oporo. Pozorni smo tudi na sneg: če se ga nabere veliko, ga previdno otresemo, da se rastline ne polomijo.

Odtrgamo ali odrežemo jih tik ob steblu.
FOTO: Johner Images Getty Images/johner Rf
Odtrgamo ali odrežemo jih tik ob steblu. FOTO: Johner Images Getty Images/johner Rf

Spomladi za zimo

Kdor bi rad prihodnjo zimo to zelenjavo pobiral na svojem vrtu, mora nanjo pomisliti že precej prej. Gre namreč za počasi rastočo vrtnino z dolgo rastno dobo. Semena lahko sejemo od marca do maja v setvene platoje ali manjše lončke, sadike pa na prosto presadimo pozno spomladi oziroma v začetku poletja, ko so dovolj močne in dobro ukoreninjene. Lahko kupimo tudi že vzgojene sadike in si tako nekoliko olajšamo delo.

Za gojenje izberemo sončno lego, tla naj bodo globoka, rodovitna in dobro odcedna. Pred sajenjem jih obogatimo z zrelim kompostom. Sadike potrebujejo precej prostora, zato jih sadimo približno 50 do 60 centimetrov narazen. Ker se razvijejo v visoke rastline, jim ustreza zavetna lega, kjer jih veter ne bo preveč majal.

Po sajenju skrbimo za redno zalivanje, zlasti v sušnih poletnih mesecih, in odstranjujemo plevel. Ker spada med kapusnice, ga ne sadimo na gredo, kjer so v prejšnjih letih rasli zelje, cvetača, brokoli ali druge sorodne vrtnine. Tako zmanjšamo možnost prenosa bolezni in škodljivcev, ki napadajo to skupino rastlin.

Od setve do pridelka mine več mesecev, saj mora rastlina razviti čvrsto steblo in dovolj velike glavice. Če ji zagotovimo dobre rastne razmere, nas bo nagradila z dolgotrajnim obiranjem, ko bo na zelenjavnem vrtu že precejšnja praznina. 

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
DEPOZITI
Promo
PREKO ČAKALNIH VRST
PromoPhoto
ODLOČITVE
Promo
TRADICIJA
Promo
GLASBA
Promo
KAKOVOST BIVANJA
Promo
ENERGIJA
Promo
KARTICE
ENERGETIKA
Promo
ONKOLOGIJA
Promo
NAPOVED
Promo
OSKRBA
PremiumPromo
ODNOSI
Promo
VARNOST PODATKOV
PromoPhoto
RAČUNI
PromoPhoto
HORMONI
PromoPhoto
SLADKO UDOBJE