Čistil ne mešamo, več detergenta tudi ne obljublja čistejšega perila

Včasih je očitno, da nekaj čistimo na napačen način, spet drugič je to opaziti šele, ko se pojavijo težave, kot so poškodbe površin ali celo težave z zdravjem. Dobra novica? Popravljanje slabih navad lahko prihrani čas in denar ter zavaruje zdravje vseh, ki bivajo pod vašo streho. Poglejmo, čemu se je treba pri skrbi za čist dom izogibati. Prevelika količina čistilnih sredstev ne prizadene le denarnice, prispeva tudi k onesnaženju zraka v zaprtih prostorih in narave, ker končajo v okolju. Ob tem pretiravanje s čistili ne obljublja boljšega rezultata, temveč lisaste površine in težave z njihovim splakovanjem. Raje sledimo priporočilom, predvsem pa upoštevajmo, da je manj pogosto več, kajti pri čiščenju je kakovost pomembnejša od količine. Pranje perila ni izjema: več detergenta ne obljublja čistejšega perila. Prekomerna uporaba detergenta povzroči ostanke na tkaninah, te zato postanejo trde in neprijetnega vonja, preveč pralnega praška škoduje tudi pralnemu stroju.

Naj bodo namenska

Pomembno je vedeti, da ni priporočljivo mešati različnih čistil. Če med čiščenjem začutimo omotico, nas je začela boleti glava ali težko dihamo, je mogoče, da smo se zastrupili, opozarjajo strokovnjaki. Ob nekaterih kombinacijah se namreč tvorijo strupeni plini. Posebej nevarno je mešanje belila z amonijakom ali kisom. V tem primeru nastanejo plini, ki močno dražijo dihala, oči in kožo ter v hujših primerih povzročijo zastrupitev ali trajne poškodbe pljuč. Tudi kombinacija belila z alkoholom je izjemno nevarna, saj nastane snov, ki vpliva na živčni sistem in notranje organe. Čistila za odtoke in stranišča so pogosto zelo močna, zato jih nikoli ne smemo kombinirati z drugimi izdelki. Ob nepravilni uporabi lahko pride do eksplozivnih reakcij ali brizganja jedkih snovi, ki povzročajo hude poškodbe. Prav tako ni priporočljivo mešati kisa in vodikovega peroksida, saj skupaj tvorita jedko kislino, nevarno za kožo in dihala. Vedno uporabljajte čistila po navodilih in jih ne mešajte med seboj.

Čistila ne nanašamo neposredno na površino, temveč na krpico ali gobico. FOTO: Machineheadz/Getty Images

Granit, les, kovina ali laminat so občutljivi za kislino. Uporaba čistila za steklo na teh površinah jih ne razkuži, povzroči pa sčasoma spremembo barve ali druge poškodbe. Vedno izberemo sredstvo, ki je primerno za material, ki ga čistimo, in ga ne nanašamo neposredno na površino, temveč na krpico ali gobico. Čeprav se zdi dodatni korak nepotreben, preprečuje prekomerno porabo čistil in zmanjšuje vdihavanje hlapov. Ta način ob tem pomaga ohraniti površine in podaljša življenjsko dobo materialov.

Zanemarjanje pripomočkov

Sesanje odstranjuje umazanijo in alergene, kot so pršice, in dlake hišnih ljubljenčkov. Pogostost sesanja je odvisna od uporabe prostora in morebitnih simptomov, kot so kihanje ali zamašen nos, a vsaj enkrat na teden si je za opravilo treba vzeti čas. Površinsko čiščenje je pomembno, enako pomembno je globinsko. Preproga je po sesanju morda videti čista, a pod površino je vedno več, kot se vidi na prvi pogled.

Čistila za odtoke in stranišča so pogosto zelo močna, zato jih nikoli ne smemo kombinirati z drugimi izdelki. FOTO: Joebelanger/Getty Images

Načrtujmo redna temeljitejša čiščenja mest, ki pogosto ostanejo spregledana, denimo za in pod pohištvom ali znotraj gospodinjskih aparatov, oblazinjene površine in preproge vsaj dvakrat letno posesajmo z globinskim sesalnikom. Globinsko čiščenje preprečuje nabiranje prahu, bakterij in alergenov, ki sicer ogrožajo zdravje. Gobice, krpe, nastavki, ščetke in drugi pripomočki za čiščenje pridejo v stik z najbolj umazanimi deli doma. Če jih ne peremo redno, niso le neučinkoviti, temveč se spremenijo v leglo bakterij, ki jih nato raznašate po površinah. Redno čiščenje pripomočkov preprečuje širjenje mikroorganizmov in ohranja higieno.