

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages






Stereotip o čustveno nezrelem moškem ni nov: boji se obveznosti, navdušujejo ga grobe šale, družino in otroke pa dojema kot breme. Pogosto je prikazan tudi kot nekoliko narcisoidna oseba, ki lastno zabavo postavlja pred vse drugo v svojem življenju. Čeprav takšni stereotipi zagotovo ne veljajo za vse moške, mnoge zanima, ali obstaja starost, pri kateri ti čustveno dozorijo.
Čustvena zrelost ni nujno enaka splošni zrelosti. Ko govorimo o njej, običajno ne mislimo na telesni razvoj, temveč na duševno in osebnostno zrelost posameznika. Zrela oseba se vede odgovorno, zna skrbeti zase in za druge ter se zaveda sebe in svojega okolja. Ob vsem tem pomeni tudi sposobnost zdravega in učinkovitega soočanja s čustvi, kar vključuje primerno izražanje čustev, samokontrolo in sposobnost, da tudi v čustveno zahtevnih trenutkih upoštevamo občutke drugih. Prav ta usklajenost z lastnimi čustvi in sposobnost gradnje zdravih odnosov velja za bistvo čustvene zrelosti.

Po raziskavi, opravljeni v Veliki Britaniji, moški čustveno dozorijo šele okoli 43. leta. Raziskovalci so udeležence spraševali, katere lastnosti povezujejo z zrelostjo in pri kateri starosti menijo, da jo dosežejo moški in ženske. Med znake nezrelosti so uvrstili pretirano hvalisanje, preveliko odvisnost od matere in celo navado, da zgodaj zjutraj jedo hitro prehrano.
Mnogi strokovnjaki za duševno zdravje opozarjajo, da čustvene zrelosti ni mogoče določiti zgolj s starostjo. Na njen razvoj vplivajo vzgoja, razvoj možganov, življenjske izkušnje in kulturno okolje. V nekaterih kulturah velja za znak zrelosti predvsem samostojnost in sposobnost skrbeti zase, drugod večjo težo pripisujejo čustveni inteligenci, empatiji in razumevanju drugih.

Čustveno zrela oseba zna prepoznati, razumeti in obvladovati svoja čustva ter hkrati razumeti občutke drugih ljudi. Pomemben znak čustvene zrelosti je zavedanje, da so čustva pomembna, vendar ne smejo prevzeti popolnega nadzora nad našim vedenjem. Prav tako je značilno, da človek ostane miren tudi takrat, ko se sooča z burnimi čustvenimi odzivi drugih. Raziskave kažejo, da ženske v povprečju dosežejo čustveno zrelost okoli 32. leta, medtem ko se pri moških ta proces pogosto zaključi precej pozneje. Razvoj moških možganov je namreč v povprečju nekoliko počasnejši, čeprav strokovnjaki poudarjajo, da lahko posamezniki čustveno dozorijo kadar koli med približno 25. in 55. letom starosti.

Na razvoj čustvene zrelosti lahko močno vplivajo boleče življenjske izkušnje, travme in neizpolnjene čustvene potrebe. Nekatere težave lahko posameznik premaga sam, na primer z bolj zdravimi življenjskimi navadami, kakovostnimi odnosi, postavljanjem osebnih meja in razvijanjem rutine. V drugih primerih je potrebna pomoč psihologa ali psihoterapevta. Soočanje z nezrelimi vzorci vedenja ni vedno preprosto, vendar je ob strokovni podpori mogoče razviti bolj zdrave načine odzivanja in kakovostnejše odnose.
Čustvena zrelost pomeni, da človek dobro pozna samega sebe, razume svoje odzive in zna z drugimi komunicirati spoštljivo ter umirjeno. Čeprav se tega v šoli praviloma ne učimo, gre za eno najpomembnejših življenjskih veščin. Dobri družinski, partnerski in delovni odnosi namreč temeljijo prav na sposobnosti obvladovanja čustev in razumevanja drugih. Pomanjkanje čustvene zrelosti pogosto vodi v nezadovoljujoče ali neuspešne odnose. V mladosti so določene nezrele reakcije povsem običajne, pozneje pa lahko postanejo resna ovira pri ustvarjanju kakovostnih partnerskih, prijateljskih in poklicnih odnosov.

Raziskovalci so kot najpogostejše znake čustvene zrelosti navedli:
Čustveno zreli moški se po njihovih ugotovitvah tudi redkeje burno odzovejo med prepiri. Namesto impulzivne reakcije si vzamejo čas za razmislek in se nato na težavo odzovejo premišljeno.
Razkorak med moškimi in ženskami bi delno lahko pojasnil nekatere težave v partnerskih odnosih, saj med spoloma obstaja povprečno več kot desetletna razlika v zaznani čustveni zrelosti. Raziskovalci menijo, da bi to lahko vplivalo tudi na pogosto opažanje, da so ženske na starševstvo pripravljene prej kot moški. Skrb za otroka namreč zahteva dobro razvito sposobnost razumevanja lastnih in tujih čustev. Pri tem pomembno vlogo igrajo družbena pričakovanja. Ženske so velikokrat že od mladosti bolj spodbujene k razvijanju empatije in skrbi za druge, medtem ko so moški v številnih kulturah temu manj izpostavljeni.

V idealnem primeru bi človek čustveno dozorel približno takrat, ko doseže telesno zrelost, vendar je v resnici razvoj precej bolj zapleten. Eden najpogostejših razlogov za čustveno nezrelost so travmatične izkušnje. Te lahko izvirajo iz otroštva, na primer zaradi čustveno odsotnih staršev ali zanemarjanja, lahko pa nastanejo tudi zaradi medvrstniškega nasilja ali bolečih izkušenj v odrasli dobi, kot sta izdaja ali izguba zaupanja.
Ker nobena travma ni enaka, se tudi posledice razlikujejo od človeka do človeka. Strokovnjaki poudarjajo, da se otroci učijo predvsem z opazovanjem staršev. Če doma niso imeli zgleda čustveno zrelega vedenja, bodo te vzorce pogosto sami težje razvili. Kljub temu je mogoče s pomočjo terapije, osebne rasti in novih življenjskih izkušenj postopno razviti večjo čustveno zrelost ter izboljšati kakovost odnosov, piše miss zdrava.