

Za čiščenje sta dovolj voda in blag detergent. FOTO: Grace Cary/Getty Images

Ponaredkom se raje ognimo. FOTO: Janina Steinmet/Getty Images

Tudi če so kakovostne, posode iz nerjavečega jekla niso neuničljive. FOTO: Mikolette/Getty Images



Nerjaveče jeklo je zvesti spremljevalec kuhinj in kopalnic. Iz njega so lonci, ponve, jedilni pribor, cedila, kuhinjski pulti, korita, ročaji in številni drobni pripomočki, ki jih vsak dan primemo v roke. A včasih se na izdelkih, ki naj bi bili iz nerjavečega jekla, že po nekaj pranjih pokažejo madeži, rjave pikice ali celo odluščena svetleča plast. Niso namreč vsi iz kakovostnega nerjavečega jekla. V trgovinah najdemo veliko kuhinjskih pripomočkov, ki so na videz podobni nerjavečemu jeklu, a so v resnici iz slabše kovinske zlitine in prevlečeni s svetlečo plastjo, ali pa imajo tanko oziroma slabo obdelano površino. Ko kupujemo izdelke iz nerjavečega jekla, bodimo pozorni na oznake, kot so 18/10, 18/8, inox, stainless steel ali 304. Če oznake ni, izdelek pa je za nameček še sumljivo poceni, nas poskušajo najverjetneje prinesti okrog.
Omenimo še, da je pridevnik nerjaveči zavajajoč. Tudi nerjaveče jeklo zarjavi ali se poškoduje, če z njim ne ravnamo primerno. Sol, kis, belila, agresivna čistila in dolgotrajna vlaga mu lahko škodijo. Če na primer mokro cedilo ali pribor več dni leži v umivalniku, če se na njem zasuši slana voda ali ga čistimo z napačnimi sredstvi, se lahko pojavijo madeži. Največja napaka je uporaba belila in čistil s klorom. Ta lahko poškodujejo zaščitno površino nerjavečega jekla in povzročijo drobne luknjice, madeže ali rjave sledi. Podobno velja za grobe gobice, jekleno volno in agresivne praške. Z njimi površino opraskamo, v praske pa se potem hitreje ujamejo umazanija, voda in delci železa. Izdelke iz nerjavečega jekla čistimo z blagim detergentom in toplo vodo.

Niti pomivalni stroj ni vedno nedolžen. Če v njem predolgo pustimo mokre nože, pribor ali posodo, se lahko pojavijo lise. Posebej občutljivi so cenejši izdelki, noži in tanki pripomočki. Po pranju jih je dobro čim prej vzeti iz stroja in osušiti.
Sol, kis, belila, agresivna čistila in dolgotrajna vlaga mu lahko škodijo.
Če se na nerjavečem jeklu pojavijo rjave pikice, to še ne pomeni vedno, da je izdelek za odpad. Take madeže lahko odstranimo z nežnim čistilom za nerjaveče jeklo ali pasto iz sode bikarbone in vode. A če se površina lušči, če rja prihaja iz notranjosti ali če se madeži vračajo po vsakem pranju, je izdelek verjetno slabe kakovosti.

Če ni pravo nerjaveče jeklo, nima jasne oznake materiala ali je narejen iz slabe oziroma neznane kovinske zlitine, je njegova uporaba tvegana. Največja nevarnost je prehajanje kovin v hrano, denimo niklja, kroma ali drugih kovin, posebej pri kisli in slani hrani; rjavenje in krušenje površine, kar ni primerno za stik s hrano; neznana zlitina, pri kateri ne veš, ali vsebuje tudi nezaželene primesi, in slaba prevleka, ki se lahko poškoduje ali lušči.
Če se površina lušči, je izdelek verjetno slabe kakovosti.