Redko se zgodi, da so vsi člani družine enako redoljubni. Nenehno opozarjanje na napake običajno prinese slabo voljo, zato je najbolje upoštevati staro reklo, ki pravi, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Nered vpliva na vizualno zaznavanje prostora. Preveč predmetov, barv in oblik, ki so razpršeni ali neorganizirani, obremenjuje oči in um, kar povečuje stres in občutek razmetanosti prostora. To pomeni, da lahko prostor deluje neurejeno tudi takrat, ko so stvari na svojem mestu, a jih je preveč ali niso estetsko urejene. Zato že pri opremljanju razmislimo o prostoru za shranjevanje. Če imamo dovolj omar in predalov, stvari ne bodo ležale vsepovsod. Na odprtih policah iste kategorije elementov (na primer krožnike ali knjige) uredimo skupaj po barvah ali velikosti, saj to zmanjšuje vizualni kaos.
Eden od prvih prostorov v stanovanju, ki se jih je smiselno lotiti, je predsoba. Vhod in hodnik se lahko hitro spremenita v odlagališče pošte, ključev, čevljev in drugih predmetov, ki jih želimo hitro odložiti, ko pridemo domov. Da ne bo kaosa, opremimo prostor s stenskimi kavlji, košarami, policami in škatlami za posamezne reči (ključe, pošto, čevlje). Tako se bomo izognili kaotičnemu odlaganju predmetov kamor koli in nenehnemu pospravljanju. Tudi čevlji, dežniki in plašči naj imajo svoje mesto, ki mora biti priročno in lahko dostopno vsem, tudi otrokom.

Na kopalniški polici naj bo le tisto, kar redno uporabljamo. FOTO: Meaghan Skinner Photography/Getty Images
V predsobi uredimo prostor za ključe, papirje in druge stvari, ki jih potrebujemo vsak dan.
Hitri pregled doma
S papirji zasuta pisalna miza ni le znak malomarnosti, ampak tudi zanemarjanja trajnostnega vidika. Razmislimo o prehodu na brezpapirne možnosti za vse dokumente, pri katerih je to mogoče. Že prehod na elektronske položnice namesto fizičnih bo prinesel opazen napredek. Na nočnih omaricah se pogosto nabirajo knjige, očala, ure, pijača, naprave in zdravila. Navlako zmanjšamo tako, da omarico opremimo s pladnjem. Predmete, ki jih potrebujemo vsak dan, hranimo zgolj na pladnju, vse, kar ni na njem, sproti odnašajmo. Ko bomo imeli vedno na voljo prostor za le najbolj nujne predmete, ne bo nereda, prostor bo bolj umirjen.
Tudi v kopalnici stvari, ki jih ne uporabljamo vsak dan, pospravimo v škatle ali omare. Najbolje sproti, po uporabi si vzemimo nekaj trenutkov za hitro pospravljanje. Včasih nered opazimo šele, ko stopimo iz prostora, zato vsak dan opravimo hitri pregled doma, najbolje zvečer. To še zlasti velja za prostore, v katerih se največ zadržujemo, torej dnevno sobo, kuhinjo, jedilnico. Sprehodimo se po sobi in pospravimo vse, kar tja ne spada. Vzelo nam bo le nekaj minut, a bo bistveno prispevalo k ohranjanju čistosti in reda v prostoru. Ko bo to postalo rutina, bomo lažje ohranjali red.

Dandanes ni več nujno imeti na pisalni mizi polno papirjev. FOTO: Carol Yepes/Getty Images
Poleg tega si določimo neko časovno obdobje, denimo 14 dni, v katerem se bomo znebili 10 predmetov, ki jih ne uporabljamo več. To so lahko oblačila, nepotrebni pripomočki, knjige ali kaj drugega.

Red zmanjšuje stres. FOTO: Kathrin Ziegler/Getty Images
Vsak večer si vzemimo nekaj minut, opravimo obhod in pospravimo.