Ko danes po ulici zabrni vespa, se ljudje še vedno obrnejo za njo. Ima nekaj, česar mnogo prevoznih sredstev nikoli ni imelo: dušo. Postala je simbol življenjskega sloga, svobode, italijanskega šarma in mladostne brezskrbnosti. Njena zgodba se je začela v porušeni povojni Italiji, osvojila je film, modo, glasbo in umetnost. Od 1946. jih je Piaggio izdelal že več kot 19 milijonov, osa še danes ostaja najprepoznavnejši skuter na svetu.
Rojstvo legende
Po drugi svetovni vojni so bile italijanske ceste polne lukenj, avtomobili pa za večino ljudi nedosegljivo razkošje. Tovarna Piaggio v Pontederi, ki je med vojno izdelovala letala, je bila po bombardiranju v ruševinah. Vodstvo je prevzel Enrico Piaggio in hitro spoznal, da bo treba najti nov izdelek, če želijo rešiti podjetje in delovna mesta. Potrebovali so poceni, praktično in zanesljivo prevozno sredstvo, primerno za vse, tudi za ženske v krilih.
Zelo redka vespa 125 z bočno prikolico iz leta 1952 Edija Glavača iz Kopra FOTO: Janez Mužič
Enrico Piaggio je nalogo zaupal letalskemu inženirju Corradinu D'Ascaniu. Ta motornih koles sploh ni maral, saj so se mu zdela nerodna, umazana in nepraktična. Zato je ustvaril nekaj povsem drugačnega. Že kot najstnik je eksperimentiral z letenjem, pozneje pa razvijal helikopterje, propelerje in celo avtopilote za letala. Njegova največja želja je bila izdelati serijski helikopter, a mu je zgodovina prekrižala načrte. Po vojni se je posvetil vespi, ki je brez njegovega letalskega razmišljanja verjetno nikoli ne bi bilo. Vespa je tako dobila samonosno karoserijo, ki je voznika ščitila pred blatom in prahom, ravno dno za udobno sedenje in enostransko vpeto sprednje kolo, podobno letalskemu podvozju, zaradi katerega je bila menjava pnevmatike izjemno preprosta.
Motor je postavil tik ob zadnje kolo, ročico menjalnika pa na krmilo. Voznik zato ni imel mastnih rok in umazanih hlač, kar je bila pri motociklih tedanjega časa prava revolucija. Ko je Enrico Piaggio prvič zagledal prototip, naj bi vzkliknil: »Sembra una vespa!« – Videti je kot osa! Zaradi ozkega pasu in značilnega brnečega zvoka je nova stvaritev dobila ime vespa.
150 različnih modelov je nastalo.
Skuter, ki je spremenil svet
Prvih 15 je tovarno zapustilo aprila 1946. Imele so 98-kubični dvotaktni motor, tri prestave in največjo hitrost okoli 60 kilometrov na uro. Sprva so jih prodajali počasi, nato pa je povojna Evropa doživela pravo eksplozijo zanimanja. Vespa ni pomenila le prevoza, ljudem je prinesla občutek svobode. Mladi so lahko prvič sami raziskovali mesta in obalo, pari so se vozili na izlete, družine so nanjo pritrdile celo bočne prikolice.
Prva je leta 1946 imela 98-kubični dvotaktni motor, tri prestave in največjo hitrost okoli 60 km/h. FOTO: Piaggio
V tem je bila njena največja revolucija: motorizirala je množice. Pomembno vlogo so imele ženske, saj je vespa zaradi zaščitne pločevine omogočala vožnjo tudi v krilu ali elegantnih oblekah. Hollywood je to hitro opazil. Leta 1953 je film Rimske počitnice z Audrey Hepburn in Gregoryjem Peckom vespo izstrelil med največje modne in filmske ikone stoletja, kmalu so vespe vozili John Wayne, Dean Martin in Marlon Brando. Italijanski dolce vita, sladko življenje, je dobilo svoj simbol.
Električna prihodnost
V zgodovini je nastalo več kot 150 različnih modelov. Med najbolj nenavadnimi je vojaška, ki jo je v petdesetih letih uporabljala francoska vojska. Na njej je bil nameščen 75-milimetrski top. Vozilo je bilo namenjeno padalcem in hitrim vojaškim enotam. Nastajale so tudi vespe z bočnimi in tovornimi prikolicami, dostavne različice za obrtnike, poštarje in trgovce, trikolesni modeli ape ter celo dirkalne različice. Leta 1980 so se štirje Francozi z vespami odpravili na znameniti reli Pariz–Dakar, dve sta puščavsko avanturo celo uspešno končali.
Za številne je več kot hobi, združuje pa jih Vespa klub Slovenija, ki organizira skupinske vožnje, srečanja in dobrodelne dogodke. FOTO: Janez Mužič
Pravi zaklad med zbiratelji so danes modeli faro basso z žarometom na blatniku, Vespa GS 150 in legendarni PX 200. Najstarejše vespe dosegajo astronomske cene. Eno prvih ohranjenih iz leta 1946 so na dražbi prodali za skoraj 200.000 evrov. Tudi v Sloveniji ima vespa posebno mesto. V 60. letih prejšnjega stoletja sta delovala Vespa klub Ljubljana in Vespa klub Maribor, danes zanimanje spet močno raste. Vespa klub Slovenija organizira skupinske vožnje, srečanja in dobrodelne dogodke, poti jih vodijo tudi v tujino.
Tudi za ženske v krilu FOTO: Casarsaguru/Getty Images
Čeprav nikoli ni izgubila identitete, gre v korak z razvojem. Danes Piaggio ponuja sodobne modele primavera, sprint in GTS 310, opremljene z ABS-zavorami, LED-osvetlitvijo, digitalnimi merilniki in povezljivostjo s pametnimi telefoni. Posebno pozornost vzbuja najnovejša Vespa Primavera Elettrica: električna različica, ki ohranja klasičen videz. Ima sodobnejši LCD-zaslon in snemljivo baterijo. Doseg je okoli 100 kilometrov, namenjena je predvsem mestni vožnji. Skoraj neslišno napoveduje prihodnost italijanske ikone. Vespa ni samo skuter, je občutek.
