Po vročem in suhem poletju, kakršno je za nami, trata pogosto ni videti najbolje. Ponekod se je razredčila, drugje so nastale gole zaplate, tla so zbita, med bilkami se je morda nabral mah. Jesen je za obnovo trate zelo primeren čas. Temperature so nižje, vlage je več, tla pa so po poletju še dovolj topla, da trava lahko raste in se pred zimo okrepi.
V času zmrzali čim manj hodimo po trati, saj so zmrznjene bilke krhke in jih lahko poškodujemo.
Da preverimo, v kakšnem stanju je, trato temeljito pregrabimo in odstranimo listje, vejice ter druge ostanke. Če je zemlja zbita, jo prezračimo. Pri manjši trati lahko to naredimo z vrtnimi vilami: zapičimo jih približno 8–10 centimetrov globoko in tla nekoliko privzdignemo. Pri večji površini je delo lažje s prezračevalnikom. Pri tako imenovanem jedrnem prezračevanju votle konice iz zemlje odstranijo majhne čepke, navadno nekaj centimetrov dolge, in tako v tleh pustijo odprtine za zrak in vodo. Čepke pustimo na površini, kjer se postopoma razgradijo.
Kdaj vertikulirati in kdaj samo prezračiti?
Če se med travnimi bilkami nabere veliko odmrlih korenin, stebel in drugih rastlinskih ostankov, nastane plast travnega filca. Nekaj ga je običajnega, težava pa nastane, ko se plast zgosti na centimeter ali več in začne ovirati prehajanje vode in zraka. Če je zelo debela, okoli 2,5 centimetra, jo je treba temeljiteje odstraniti. Pri tem uporabimo vertikulator, ki z navpičnimi rezili plitvo zareže v površino trate, prereže filc in ga deloma izčeše, skupaj z mahom in odmrlimi rastlinskimi deli. Ostanke nato pograbimo.

Manjšo trato prezračimo z vilami. FOTO: Vandervelden/Getty Images
Če nimamo stroja, lahko pri manjši površini poskusimo z močnimi kovinskimi grabljami, vendar je delo precej bolj naporno. Pri večji ali močno zanemarjeni trati se splača stroj najeti ali delo prepustiti vrtnarski službi. Tudi prezračevalnike je mogoče najeti, za manjše površine pa obstajajo ročna orodja. Ko je trata prezračena oziroma po potrebi vertikulirana, je čas za dosejevanje, v ugodni jeseni lahko sejemo tudi v začetku oktobra. Pomembno je le, da so tla še dovolj topla za kalitev, vsaj okoli 10 stopinj, in da trava po setvi aktivno raste. Jesenska setev je sicer primerna prav zato, ker so tla še topla, zrak pa že hladnejši. Trenutna vremenska napoved je še ugodna, vendar ne čakajmo predolgo, saj mlade bilke potrebujejo čas, da se ukoreninijo, preden se rast ustavi.
Če je trata na splošno redka, seme enakomerno raztrosimo po vsej površini. Če so težava predvsem posamezne gole zaplate, jih dosejemo, na zelo redkih mestih lahko uporabimo nekoliko več semena. Ne pretiravamo, saj pregosta setev mladim bilkam ne koristi. Za bolj enakomeren nanos lahko polovico semena posejemo v eni smeri, drugo polovico pa pravokotno nanjo. Seme nato z grabljami le rahlo vtremo v površino in zalijemo. Do kalitve mora biti zemlja enakomerno vlažna.
Še gnojilo in zadnja košnja
Jeseni trato pognojimo z gnojilom, namenjenim jesenski negi, pri tem pa upoštevamo priporočeni odmerek. Pozno jeseni ni smiselno pretiravati z dušikom, saj bi spodbujali novo, nežno rast v času, ko se bliža mirovanje. Gnojilo uporabimo, ko trata še raste in lahko hranila tudi izkoristi.
Ko začne odpadati listje, ga redno odstranjujemo.
Do zime trato še naprej kosimo, dokler raste. Zadnjo košnjo opravimo pred začetkom trajnejšega mraza, ko rast že skoraj preneha, in jo pokosimo na višino okoli štiri centimetre. Predolga trava se lahko poleže in podaljša čas, ko ostane mokra, prenizka pa ima manj zaščite pred mrazom. Ko začne odpadati listje, ga redno odstranjujemo. Debela plast mokrega listja trati odvzame svetlobo in zrak ter lahko ustvari ugodne razmere za bolezni.

Sejemo lahko, dokler so tla dovolj topla, to je okoli 10 stopinj. FOTO: Getty Images

Odpadlo listje odstranimo. FOTO: Zbynek Pospisil/Getty Images