K Lovrencu in Miklavžu (FOTO)

Kot mogočna stena zapirajo Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe velik del severne Slovenije, trikotna podoba Storžiča pa je ena izmed najbolj značilnih podob Gorenjske. Na pobočju markantnega dvatisočaka (2132 m) je več manjših vrhov, ki so priljubljene izletniške točke v vseh letnih časih.

Sveti Lovrenc.

Na prvega, Sveti Lovrenc, se povzpnemo tako, da se iz Preddvora zapeljemo nekaj kilometrov do vasice Bašelj. Z izhodišča pri brunarici turističnega društva nadaljujemo po gozdni cesti ob potoku Belica. Pot zavije v strmo pobočje in po uri hoda skozi gozd se znajdemo na planem. Po veliki poseki se lahko sprehodimo do cerkvice svetega Lovrenca iz 15. stoletja. Nekoč je bila obdana z obzidjem, saj je bila protiturški tabor. V osnovi gotsko cerkvico so v 18. stoletju barokizirali, obzidje pa danes sega le dober meter v višino. Od izhodišča potrebujemo kako uro hoda, saj je treba premagati kakih 300 višinskih metrov. Le nekoliko manj za vrnitev.

Planinska koča pod Lovrencem.

Pri cerkvici se odpre prelep razgled proti jugu na Ljubljansko kotlino in Gorenjsko. Do Lovrenca vodi cela vrsta poti in škoda bi bilo vrniti se po isti. Tako pri cerkvici se začne pot, ki nas popelje po zahodnem pobočju mimo planinske koče Dom pod Lovrencem.

Razgled na Ljubljansko kotlino in Gorenjsko.

Po gozdnih poteh se spustimo spet do vasi Bašelj in ob lepih dnevih bi bilo prav škoda takoj vrniti se domov. Iz vasi se lahko po kolovozih odpravimo še do bližnje vasi Mače, od koder se sprehodimo do cerkvice svetega Miklavža. Tokrat se je treba povzpeti le kakih sto višinskih metrov. Po dobrih 15 minutah hoda se odpre pogled na božji hram iz 15. stoletja in tudi ta je obkrožen z ostanki protiturškega tabora. V cerkvici je leseni strop, stene pa so poslikane s freskami, med katerimi je najbolj znana tista, ki predstavlja prihod svete Uršule v Köln.