Kaj bo s priključnimi hibridi?

Priključni hibridi imajo v Evropi pestro zgodovino. Pred leti so se pojavili kot priročen prehod v polno električnost, podprle so jih tudi države. Vendar to ni trajalo dolgo, nekako so obstali ob strani, tudi zaradi nekaterih prodajnih stranpoti. A so še tu in nekateri znaki kažejo, da imajo morda prihodnost.

Priključni hibridi so podvrsta hibridnih avtomobilov, kjer pogon združuje motor z notranjim zgorevanjem in električni motor. V primerjavi s klasičnimi samopolnilnimi hibridi imajo nekoliko večjo baterijo, ki se lahko polni tudi na zunanjem omrežju, ob napolnjenosti pa nekaj deset kilometrov prevozijo le na elektriko in potem nadaljujejo vožnjo v hibridnem načinu. Posode za bencin so malo manjše kot pri klasičnih hibridih, a je njihov doseg vseeno velik.

Države so jih v prejšnjem desetletju tudi subvencionirale, sicer manj kot električne modele, a vendarle. Med prvimi uspešnimi je bil mitsubishi outlander, a so se ravno v zvezi z njim takrat pojavili očitki, da ga vozniki na Nizozemskem (kupovala so ga podjetja za zaposlene) skoraj nič ne vozijo na elektriko. Problem je bil tudi, da gre pri tem pogonu večinoma za velike športne terence, ki jih imajo nekateri le zato, da se lahko pripeljejo na omejena območja mest, kjer se sme voziti le na elektriko.

Več od 120 kilometrov?

Subvencije za priključne hibride so se marsikje zmanjšale ali bile odpravljene; to se je po petih letih 2019. zgodilo tudi pri nas. Njihova prodaja je ostajala na obrobju, kolikor toliko dobre številke so imeli predvsem premijski proizvajalci, kot so Mercedes, Volvo, BMW. Pri njih se pač razlika v ceni pozna manj kot pri bolj množičnih izdelovalcih, ko je nakup priključnega hibrida ekonomsko težko upravičiti. Nekatere znamke, kot na primer Renault, so jih skoraj povsem umaknile iz prodaje, izjema je model renault rafale.

Priključne hibride del industrije vendarle še razvija, koncern Volkswagen je v večjih modelih različnih znamk (VW passat in tiguan ter škoda superb in kodiaq) pripravil izvedbo priključnega hibrida, kjer baterija z zmogljivostjo 20 kWh ob napolnjenosti omogoča več kot 120 kilometrov vožnje le na elektriko. To je doslej v nekaterih večjih modelih zmogel že Mercedes, ki edini priključni hibrid ponuja v dizelsko-električni izvedbi. V teh primerih je mogoče tudi hitrejše polnjenje baterije z enosmernim tokom – poleg seveda počasnejšega z izmeničnim, kar je bila pri prvih modelih edina možnost.

Tudi mitsubishi outlander je pripravljen na novo in omogoča hitro polnjenje. Še precej večjo zmogljivost v tem pogledu obetajo Kitajci, menda naj bi bilo samo na elektriko mogoče prevoziti kar 200 kilometrov – kitajska družba CATL (Contemporary Amperex Technology Limited), vodilna proizvajalka baterij na svetu, je pred časom napovedala baterijo za priključne hibride, ki ima zmogljivost že med 40 in 50 kWh.

Pri nas za novo podporo

Omenili smo, da so priključni hibridi dragi. Pri nas je Porsche Slovenija ceno priključnega hibrida v nekaterih modelih znižal in približal oziroma izenačil s ceno dizelskega pogona, videli bomo, ali bodo to storili tudi drugi. Pri tem ne gre za radodarnost trgovcev, ampak za emisijske zahteve Evropske unije. Letos morajo namreč proizvajalci v prodanih avtomobilih v Evropi opazno zmanjšati izpust CO₂, z lanskih 114 na 94 g/km. Pri tem si najbolj pomagajo s popolnoma električnimi avtomobili, a tudi s priključnimi hibridi. Obeta pa se še, da ti po novi metodologiji merjenja za homologacijo ne bodo imeli več tako nizke uradne vrednosti izpusta kot doslej.

V našem panožnem združenju avtomobilskih trgovcev si bodo v primeru priključnih hibridov znova prizadevali za kakšno državno podporo. Kot je znano, se predstavniki evropske avtomobilske industrije z Evropsko komisijo pogovarjajo, kako izboljšati konkurenčnost te panoge. Po pisanju nemškega Spiegla naj bi bila v igri možnost, da bi še vedno veljavno prepoved za prodajo termičnih avtomobilov od leta 2035 toliko sprostili, da bi po tistem roku še dovolili vsaj prodajo priključnih hibridov.