

FOTO: Antonioguillem/Gettyimages

FOTO: Gorodenkoff/Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Viktor_gladkov/Gettyimages





Neopazno, a vztrajno se med mladimi širi posebna oblika tesnobe. Peniafobija, ki je še vedno premalo poznana širši javnosti, označuje strah pred revščino oziroma pred tem, da bi človek postal reven.
Med najstniki in mladimi odraslimi je vse pogostejša. Gre za pojav, ki razkriva globoko ukoreninjene strahove sodobne generacije in nosi resne psihološke posledice.
Čeprav se izraz redko uporablja, je težava vseprisotna: gre za paralizirajočo tesnobo, ki prizadene mlade, že tako obremenjene z ekonomskimi, družbenimi in čustvenimi negotovostmi.
Nekdaj obrobna stiska je med strokovnjaki vse pogostejša tema, saj so njene posledice vse bolj vidne. Lahko vodi v kronični stres, motnje prehranjevanja, nespečnost ali celo umik iz družbenega življenja.

Njen porast ni razumljiv brez konteksta, v katerem se pojavlja. Ob pandemiji covida-19 so številni mladi nenadoma občutili negotovost: izguba študentskih služb, težave pri plačilu najemnine … Ta izkušnja je pustila trajen občutek ranljivosti in strah, da se lahko ekonomska stabilnost sesuje v enem samem dnevu.
Pritisk je tako psihološki kot kulturni, okrepljen z dominantnimi pripovedmi o uspehu, dosežkih in neuspehu. Kot pojasnjuje otroška psihiatrinja Marie-Rose Moro: »Tekma za uspehom je postala okvir za vse. Kot da nesposobnost biti prvi postavlja pod vprašaj celotno življenje.«
Družbena omrežja ta strah še stopnjujejo. Na instagramu, tiktoku ali snapchatu prevladujejo idealizirane različice življenja: popolna stanovanja, eksotična potovanja, luksuzna oblačila, hiter poklicni uspeh. Mnogim mladim je tak svet nedosegljiv, zato se pojavljata občutek osebnega neuspeha in nesposobnosti.

Pri nekaterih to preraste v stalni strah, da bodo, če v kratkem času ne dosežejo določenega materialnega standarda, v življenju propadli.
Nenehno primerjanje z drugimi in splošni pesimizem glede ekonomske in bivanjske prihodnosti ustvarjata plodna tla za razvoj peniafobije in z njo povezanih čustvenih stisk.
Peniafobija se ne izraža vedno očitno. Pogosto se skriva v vsakdanjih navadah: strogo izogibanje porabi denarja, pretirana varčnost, zavračanje druženja ali projektov, ker predstavljajo tveganje za prihodnost. Pri nekaterih se pojavijo širše čustvene motnje: tesnobnost, motnje hranjenja, depresivne epizode.
V težjih primerih strah preraste v obsesijo, ki jo spremljajo vsiljive misli in telesni simptomi, kot so glavoboli, kronična utrujenost ali razbijanje srca. Občutek stalne ogroženosti onemogoča mirno načrtovanje prihodnosti.

Splošne rešitve ni, lahko pa nekaj korakov mladim pomaga povrniti občutek stabilnosti:
Pojav peniafobije med mladimi ni le začasen trend, temveč opozorilo. Razkriva globoko ukoreninjeno nezaupanje v prihodnost ter občutek nestabilnosti in ogroženosti.
Prav tako razgalja psihološko breme družbenih pričakovanj in modelov uspeha, ki se danes izjemno agresivno vsiljujejo, piše MSN.

Izraz peniafobija ni uradno uvrščen v diagnostične priročnike, vendar se uporablja kot opisni termin za finančno anksioznost, ki je lahko zelo intenzivna in se približuje uradno priznanim fobijam.