

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Zinkevych/Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Antonioguillem/gettyimages





Zlomljeno srce je pogosta tema številnih pesmi in to z razlogom. Ljubezen lahko povzroči velike bolečine, tako telesne kot duševne. Sindrom zlomljenega srca je dejstvo in Japonci mu pravijo takotsubo sindrom.
Obojestranski razhod, zapustiti nekoga ali biti zapuščen: vsaka od teh treh situacij povzroča drugačno obliko žalosti.
Žal je obojestranski razhod precej redek. V primeru, ko nekdo prekine razmerje, lahko občuti močno krivdo. Če pa ste tisti, ki ste bili zapuščeni, vas lahko šok popolnoma vrže iz ravnotežja.
Po francoski raziskavi, objavljeni leta 2015, je zvez, ki trajajo vse življenje, vedno manj.
Podatki kažejo, da je bilo v Franciji med letoma 1993 in 1996 okoli 155.000 razhodov letno, medtem ko je bilo med letoma 2009 in 2012 teh že približno 253.000, kar pomeni 63-odstotno povečanje v približno 15. letih.
Ta trend se je še dodatno okrepil zaradi stresa, povezanega s pandemijo kovida-19.
Občutenje določenih simptomov in čustev po razhodu je povsem običajen odziv.
Jeza, frustracija, žalost, strah, nespečnost ali izguba zanimanja za dejavnosti sčasoma, s postopnim prebolevanjem izgube, običajno oslabijo.
Pogosto slišimo, da je razhod podoben žalovanju in to drži.
Faze okrevanja po njem velikokrat sledijo podobnemu vzorcu: zanikanje (šok), jeza (iskanje krivca), pogajanje (poskusi prepričevanja druge osebe), depresija (globoka žalost) in sprejemanje (gledanje na situacijo z več razuma in uravnoteženosti).

Raziskovalci so ugotovili, da zlomljeno srce aktivira dele možganov, ki sodelujejo tako pri čustveni kot fizični bolečini.
Po njihovih ugotovitvah imajo ljudje s strtim srcem prav, ko pravijo, da čutijo resnično bolečino, vir te je namreč na nevrokemični ravni.
Pri osebah z zlomljenim srcem je lahko v prvem letu po razhodu v primerjavi s povprečjem, tudi do 20-krat višje tveganje za razvoj depresije.
Na to vplivajo številni dejavniki, kot so osebna zgodovina depresije ali motenj razpoloženja, hormonske spremembe (npr. menopavza) ali pomembni življenjski dogodki (kot je izguba bližnje osebe ali službe).

Čas, potreben za okrevanje po zlomljenem srcu, je pri vsakem posamezniku drugačen.
Če pa intenzivnost bolečine ali žalosti s časom ne upada ali se celo poslabšuje, je pomembno poiskati zdravniško pomoč, morda gre za depresijo.
Oseba, ki doživlja razhod, običajno doživlja velik stres, kar lahko povzroči pospešen srčni utrip ter povišane ravni adrenalina in kortizola.
Posledično se lahko pojavijo izguba apetita in motnje spanja.
Če se depresija, povezana z razhodom, ne zdravi, lahko povzroči tudi fizične odzive telesa: glavobole, bolečine v sklepih in trebuhu.
Lahko pripelje tudi do čezmernega pridobivanja telesne teže, kar povečuje tveganje za bolezni srca in sladkorno bolezen.
Če v obdobju dveh tednov ali več opazite vsaj pet naslednjih simptomov depresije, je treba poiskati pomoč:
občutek žalosti ali praznine; izguba zanimanja za najljubše aktivnosti; opazno pridobivanje ali izguba telesne teže; preveč ali premalo spanja; upočasnjeni gibi ali nemir; utrujenost; občutek, da ste ničvredni; težave s koncentracijo; misli na smrt ali samomor.

Nezdravljena depresija lahko vodi tudi do drugih resnih posledic. Nekateri ljudje skušajo žalost utopiti v alkoholu ali zapolniti čustveno praznino z drogami.
Sčasoma lahko te navade prerastejo v zasvojenost, kar prinaša nove zdravstvene težave.
Sindrom zlomljenega srca se imenuje tudi stresna kardiomiopatija ali sindrom apikalne balonizacije. Gre za motnjo delovanja srčne mišice, ki se nenadoma pojavi po stresnem dogodku.
Bolezen so prvič prepoznali na Japonskem, kjer so jo poimenovali takotsubo sindrom.
Stopnja smrtnosti pri sindromu takotsubo je 3,7 odstotna, pri srčnem infarktu zaradi zamašitve žil ta znaša 5,3 odstotkov.
Sindrom zlomljenega srca se lahko pojavi kot posledica razhoda, izgube, jeze, tesnobe, finančnih težav ali naravnih nesreč (potresi, požari, poplave).
Nastane lahko tudi kot odziv na pozitivna čustva, kot so poroka ali rojstvo otroka.
Razhod lahko močno vpliva na vsakdanje življenje posameznika, saj prinaša veliko sprememb (preselitev, skrbništvo, nižji življenjski standard).
Oseba, ki je zapuščena, lahko občuti izolacijo. Vse to vodi v akutni čustveni stres, ki negativno vpliva na zdravje srca.

Beseda takotsubo v japonščini pomeni past za hobotnice. Nanaša se na pojav v levi srčni preddvorni komori, ki se zaradi velikega sproščanja stresnih hormonov, imenovanih kateholamini, med napadom razširi kot balon, od tod tudi izraz apikalna balonizacija .
Ko doživljamo razhod, si pogosto želimo čarobne rešitve za lajšanje bolečine. Nemogoče? Ne nujno. Znanstveniki so v eni študiji ugotovili, da lahko celo placebo zmanjša čustveno bolečino po razhodu, možgani se namreč na zavrnitev odzovejo drugače. Za vse ostale velja: ni razloga za obup.
Če uporabimo prave strategije za okrevanje, bo bolečina sčasoma minila. Če potrebujete podporo, vsekakor poiščite pomoč zdravstvenega strokovnjaka.
Simptomi takotsubo sindroma so zelo podobni simptomom srčnega infarkta, vendar je sindrom zlomljenega srca veliko redkejši. Prvi znaki, na katere je treba biti pozoren, vključujejo nenadno težko dihanje, bolečino v prsih, izgubo zavesti.
Te je treba jemati resno, saj je srce lahko resno prizadeto, opozarja 24sata.hr.