Kaj nanašamo na ustnice? To je dobro vedeti

Kaj vse vsebujejo šminke, ki jih nežnejši spol vsakodnevno uporablja? Po podatkih tujih preverjevalcev dejstev in slovenske potrošniške organizacije so količine težkih kovin v sodobnih šminkah minimalne – vendar to ne pomeni, da je vsaka popolnoma varna.

Portal Fact Crescendo je v analizi viralnih trditev ugotovil, da ni dokazov, da bi vse šminke vsebovale nevarne količine kadmija. Res je, da so v nekaterih starejših študijah našli sledove te kovine, a v zelo majhnih koncentracijah, ki ne predstavljajo tveganja pri običajni uporabi. Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) spremlja prisotnost kovin v kozmetiki in ugotavlja, da se v večini primerov količine težkih kovin gibljejo globoko pod varnostnimi mejami. Kadmij se sicer lahko pojavi v kozmetiki kot nečistoča v barvilih, predvsem v rdečih in rožnatih odtenkih, kjer se uporabljajo mineralni pigmenti. A če proizvajalci uporabljajo kakovostne in prečiščene surovine, se mu lahko skoraj povsem izognejo.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je leta 2020 izvedla obsežen test rdečih šmink, dostopnih na slovenskem trgu. Rezultati so potrdili, da je strah pred težkimi kovinami večinoma odveč. V laboratorijih so iskali pet najpogostejših kovin (arzen, svinec, kadmij, antimon in živo srebro), za katere je dokazano, da so rakotvorne ali lahko vplivajo na plodnost. Mednarodna raziskava ZPS v nobeni izmed 21 testiranih šmink, ki so na voljo na v Sloveniji, ni zaznala kadmija ali drugih težkih kovin, so pa vse vsebovale minimalne sledi svinca, ki so najverjetneje posledica uporabe pigmentov. Količine svinca so bile pri vseh vzorcih znotraj varnih meja.

Prisotnost alergenov in potencialnih hormonskih motilcev

Težke kovine danes niso več glavni problem šmink, večjo pozornost bi morali nameniti drugim sestavinam – predvsem mineralnim oljem in alergenom. Mineralna olja so stranski produkt rafiniranja nafte. Uporabljajo se zaradi mehke teksture in obstojnosti, a niso povsem nedolžna.​ ZPS je v več izdelkih zaznala mineralna olja aromatskih ogljikovodikov (MOAH – mineral oil aromatic hydrocarbons), ki so lahko potencialno rakotvorna. Njihova prisotnost kaže na premalo prečiščene surovine, kar je znak slabše kakovosti in neodgovorne proizvodnje.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) opozarja, da v živilih ni dopustna nobena količina MOAH, saj znanost ne pozna varnega praga. Čeprav kozmetika ni namenjena zaužitju, šminko – hoteli ali ne – delno pojemo: povprečna uporabnica je zaužije okoli 20 gramov na leto. Problematična so tudi mineralna olja nasičenih ogljikovodikov (MOSH – mineral oil saturated hydrocarbons), ki se lahko kopičijo v telesu in povzročajo vnetja jeter ter bezgavk. O tretji skupini, t. i. poliolefinskih oligomeričnih nasičenih ogljikovodikih (POSH – polyolefinic oligomeric saturated hydrocarbons), znanost še nima dovolj podatkov, a previdnost ni odveč.

​ZPS je med testiranimi izdelki odkrila še prisotnost alergenov in potencialnih hormonskih motilcev. V več šminkah so bile prisotne alergene dišave, kot je linalol, ki lahko pri občutljivih povzročijo kontaktne reakcije ali vnetje kože. Nekateri izdelki so vsebovali BHT, antioksidant, za katerega obstaja sum, da deluje kot hormonski motilec. ZPS njegovo uporabo odsvetuje nosečnicam in najstnicam.