Kam odvržemo tekstil? V zabojnikih za mešane odpadke je prepovedan

Z lanskim letom se je v Sloveniji zgodila pomembna sprememba na področju ravnanja z odpadki, ki zadeva prav vsako gospodinjstvo. Od 1. januarja 2025 je skladno z evropsko direktivo obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila, kar pomeni, da oblačil in drugega tekstila ni več dovoljeno odlagati med mešane komunalne odpadke. Pravila niso priporočilo, temveč zakonska obveznost, ki izhaja iz slovenske zakonodaje in evropskih ciljev na področju krožnega gospodarstva. Ključni dokument je Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredba o odpadkih, ki v 18. členu določa: »Odpadke iz papirja, kovine, plastike, stekla in tekstila je treba zbirati ločeno in jih ločeno oddajati ali prepuščati.«

S tem je tekstil uradno izenačen z drugimi odpadki, ki jih že leta ločujemo. Odlaganje oblačil v črni zabojnik po novem ni več dopustno, ne glede na to, ali gre za še nosljiva oblačila ali dotrajan tekstil.

Obvezno ločeno zbiranje naj bi pomagalo zmanjšati okoljski odtis modne industrije. FOTO: Lunamarina/Getty Images

Uredba o odpadkih predvideva tudi sankcije za tiste, ki obveznega ločenega zbiranja ne bodo upoštevali. Pravna oseba, ki ne zbira ločeno odpadkov iz papirja, kovin, plastike, stekla ali tekstila, je lahko kaznovana z globo od 5000 do 15.000 evrov, za samostojne podjetnike so predvidene globe v višini od 3000 do 10.000 evrov, odgovorne osebe pa so lahko kaznovane z globo od 1000 do 2500 evrov. Čeprav se nadzor nad gospodinjstvi uvaja postopno, je sporočilo zakonodaje jasno: tekstil ne sodi več med mešane komunalne odpadke. Toda mednje se lahko kljub vsemu odvrže tisti tekstil, ki ga ni mogoče predelati, ponovno uporabiti ali reciklirati. To so na primer močno umazani kosi tekstila, ki jih ni mogoče očistiti, manjši ostanki oz. koščki tekstila, ki nastanejo pri gospodinjskih opravilih, ter podobni materiali, za katere obdelava ni več smiselna. Vse drugo, oblačila, rjuhe, brisače, krpe, tudi če so dotrajane, spadajo med ločeno zbran tekstil, in ne več v črni zabojnik.

Nadaljnja predelava

Tekstil, ki ni več primeren za uporabo, je treba oddati v zbirni center komunalnega podjetja, kjer je zanj predviden poseben zabojnik. Namen tega sistema je, da se tudi neuporaben tekstil usmeri v nadaljnjo predelavo ali reciklažo, namesto da konča med mešanimi odpadki. Za ohranjen in še nosljiv tekstil ostajajo na voljo druge poti. Taka oblačila lahko oddamo v zabojnike za rabljena oblačila, jih podarimo humanitarnim organizacijam, odnesemo v trgovine za ponovno uporabo ali vključimo v izmenjevalnice oblačil, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavljajo tudi pri nas. Pomembno je, da so oblačila čista in v stanju, primernem za ponovno uporabo.

Oblačil in drugega tekstila ni več dovoljeno odlagati med mešane komunalne odpadke. FOTO: Srdjanns74/Getty Images

Ločeno zbiranje tekstila pri nas ni nekaj, kar bi nas presenetilo čez noč, temveč nadgradnja sistemov, ki jih imajo številne občine vzpostavljene že več let. V večjih mestih in urbanih središčih, med drugim na Obali, v Mariboru, Kranjski Gori in širše po državi, tekstil že sprejemajo v zbirnih centrih, ponekod pa so na ekoloških otokih že nameščeni tudi posebni zabojniki za tekstil. Ker se sistemi med občinami razlikujejo in se še dopolnjujejo, je priporočljivo, da občani preverijo spletno stran svoje komunalne službe, kjer so objavljene točne informacije o tem, kje in kako lahko tekstil oddajo v svojem kraju.

Okoljski izziv

Tekstilni odpadki so eden največjih okoljskih izzivov sodobnega časa. Količine zavrženih oblačil iz leta v leto naraščajo, velik del tekstila konča na odlagališčih ali v sežigalnicah, čeprav bi ga bilo mogoče ponovno uporabiti ali predelati. Prav zato se je Evropska unija odločila za sistemsko ureditev, ki tekstil obravnava kot pomemben surovinski tok, in ne več kot običajen odpadek. Z obveznim ločenim zbiranjem želi zakonodaja spodbuditi bolj odgovorno ravnanje, zmanjšati okoljski odtis modne industrije ter omogočiti razvoj krožnega gospodarstva, v katerem imajo materiali daljšo življenjsko dobo. Nova ureditev tako ni le administrativna sprememba, temveč tudi korak k bolj trajnostnemu načinu življenja.