Kar diši po čistoči, je lahko strupeno! Vsako drugo čistilo skriva strupene pline

Marsikatero čistilo, ki ga uporabljamo doma, ni tako nedolžno, kot se zdi. Tudi če nimamo alergij in nas ne moti močan vonj, to še ne pomeni, da so izdelki varni. Številne sestavine, ki jih najdemo v običajnih gospodinjskih čistilih, so po raziskavah označene kot problematične – tako za naše zdravje kot za okolje.

Raziskava, objavljena septembra 2023 v znanstveni reviji Chemosphere, je pokazala, da splošna čistila lahko sproščajo več kot petsto hlapnih organskih spojin, ki slabšajo kakovost zraka v zaprtih prostorih. Gre za snovi, ki hitro izhlapevajo in jih pogosto niti ne opazimo, dokler ne povzročijo težav – od draženja dihal in kože do dolgoročnih vplivov na zdravje. Poleg tega številna klasična čistila onesnažujejo okolje, saj jih po uporabi izperemo v odtok, kemikalije pa končajo v vodi in škodujejo vodnim ekosistemom.

Pri ekoloških čistilih preverite certifikate. FOTO: Didecs/Getty Images

Še posebej pozorni moramo biti na nekatere sestavine, ki se skrivajo v vsakdanjih izdelkih. Med njimi je topilo 2-butoksietanol, ki ga pogosto dodajajo čistilom za steklo in odmaščevalcem. Ta snov lahko draži dihala in se v naravi zelo slabo razgradi. Nevarne so tudi spojine nonilfenol etoksilati, ki povečujejo čistilni učinek, a motijo hormonsko ravnovesje in so škodljive za vodne organizme. Pogosta sta tudi penilca SLS in SLES, ki lahko vsebujeta sledi karcinogenega dioksana ter dražita kožo in oči. V številnih detergentih najdemo triclosan, antibakterijsko snov, ki povzroča odpornost bakterij in moti hormone. Še posebej problematičen je formaldehid, ki se uporablja kot konzervans in antiseptik. Gre za znan karcinogen, ki lahko povzroča draženje dihal in kožne alergije. Dodati moramo še sintetične dišave, ki sprožajo alergije in astmo ter onesnažujejo zrak, in fosfate, ki povzročajo razrast alg v vodi.

Veliko ljudi pa sploh ne ve, da sta dve najbolj priljubljeni čistilni sredstvi – varikina in solna kislina – pravzaprav med najbolj nevarnimi. Obe snovi sta izjemno agresivni in ju moramo uporabljati zelo previdno, če se jima že ne moremo popolnoma izogniti. Pri čiščenju z njima moramo imeti zaščitne rokavice in prostor dobro prezračen. Najpomembnejše pa je, da ju nikoli ne mešamo – ne med seboj in ne z drugimi čistili. Mešanica varikine in solne kisline sprošča plin klor, ki je močno strupen in že v majhnih količinah povzroča draženje oči, kašelj in težko dihanje. Enako nevarna je kombinacija varikine s kisom ali z izdelki, ki vsebujejo amonijak, saj sprošča pline kloramine, ki napadejo dihala. Solna kislina v stiku z belilom ali detergenti sprošča jedke hlape, ki lahko povzročijo kemične opekline.

Najbolje bo, če poskusimo pri izboru čistil najti srednjo pot. FOTO: Nanci Santos/Getty Images

Na srečo obstajajo varnejše alternative, čeprav zahtevajo nekaj več časa in potrpežljivosti. Najbolj preprosta in do okolja prijazna izbira je čiščenje z belim ali alkoholnim kisom ter s sodo bikarbono. Za prijetnejši vonj lahko dodamo nekaj kapljic olja čajevca ali limone. Vodni kamen lahko odstranimo s citronsko kislino, raztopljeno v vodi, za razkuževanje površin pa uporabimo alkoholni razkužilec z vsebnostjo etanola nad 70 odstotki ali hidrogen peroksid, ki ne sproščata klora.

Ko kupujemo čistila, najprej preverimo oznake. Najbolj zaupanja vredni sta oznaki EU Ecolabel in Ecogarantie, ki jamčita, da izdelek ne škoduje zdravju in okolju. Pri čiščenju pa naj velja zlato pravilo – manj je več. Manj agresivnih čistil pomeni manj nevarnosti, čistejši zrak in bolj zdrav dom. Če čistilo močno smrdi, peče v očeh ali praska v grlu, ga ne vdihavajmo – raje ga brez pomisleka zavrzimo.