
Galerija

Letošnje poletje je bilo v Sloveniji nadpovprečno toplo, s povprečno temperaturo kar 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem, junij pa je dosegel rekordno odstopanje +3,6 °C. Količina padavin je bila po podatkih Agencije RS za okolje približno 85 % običajne, kar letošnje poletje uvršča med 15 najbolj sušnih poletij od leta 1950.
Zdaj ko se je narava prevesila v mirnejše ritme, je čas, da preverimo, kako zalivati vrt jeseni – da rastline ohranimo zdrave, hkrati pa po nepotrebnem ne trošimo vode.

V večini primerov bo dovolj, da vrt zalijemo enkrat na teden, in še to le v suhem obdobju.
Z jesenskim ohlajanjem in večjo zračno vlažnostjo se potrebe rastlin po vodi močno zmanjšajo. Jesen je čas, ko se vrt umiri. Dnevi so krajši, sonce manj močno, zato vsakodnevno zalivanje vrta v tem času ni več smiselno – voda se v tleh zadržuje dlje, rastline pa se počasi pripravljajo na mirovanje.
Prav zato je tudi za vrtnarja to obdobje zmernosti in opazovanja. Namesto da sledimo ustaljenemu poletnemu urniku, naj nas vodi opazovanje tal. Če je zemlja nekaj centimetrov pod površjem še vedno vlažna, zalivanje ni potrebno. V večini primerov bo jeseni dovolj, da vrt zalijemo enkrat na teden, in še to le v suhem obdobju. Po dežju zalivalko brez slabe vesti odložimo.
Najbolj zanesljiv test ostaja dotik z roko. Če je zemlja hladna in vlažna, zalivanje ni potrebno. Če pa so tla suha in rahlo drobljiva, je čas, da rastline ponovno oskrbimo z vodo. To velja tudi za lončnice, zlasti tiste v glinenih loncih, saj se v teh zemlja hitreje izsuši. Ko se, rastlino temeljito zalijemo, nato pa pustimo, da se substrat znova posuši. Takšen cikel omogoča, da korenine ostanejo zdrave, brez nevarnosti gnitja ali plesni.
Z uravnoteženim pristopom k zalivanju omogočimo, da rastline v zimo vstopijo utrjene in zdrave, tla pa ohranijo naravno strukturo in mikroorganizme. Pravilno ravnanje z vodo jeseni ni le prihranek – je tudi korak k trajnostnemu vrtnarjenju.