V zadnjih mesecih je Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT opazil izrazit porast prijav vrivanja v poslovno komunikacijo (BEC – business email compromise, vdor v poslovno e-pošto) in drugih prevar, ki ciljajo na podjetja ter javne ustanove z namenom finančnega oškodovanja. Goljufi se pogosto izdajajo za zaupanja vredne osebe, kot so šefi podjetij, znani dobavitelji ali sodelavci iz kadrovske službe, da bi zaposlene prepričali o izvedbi bančnih nakazil, spremembi bančnih podatkov ali posredovanju občutljivih informacij.
V letu 2024 je slovenska policija obravnavala primere s skupno višino oškodovanj 2,3 milijona evrov, lani pa je ta vsota znašala kar 5,7 milijona evrov. To kaže na resnost in naraščajočo frekvenco teh napadov.
Zloraba identitete
Prevare se pojavljajo v različnih oblikah, vendar vse temeljijo na zlorabi identitete. Pogosti scenariji vključujejo izdajanje za vodstvo podjetja (direktorska prevara), kjer napadalci pošljejo finančnemu oddelku navidezno nujno in zaupno zahtevo za nakazilo. Pojavljajo se lažne fakture, ko se napadalci izdajajo za dobavitelje in pošljejo posodobljen račun ali obvestilo o spremembi bančnih podatkov.
V večini primerov sta glavno orodje napadalcev prepričljiva zgodba in neko osnovno razumevanje običajnega poteka komunikacije ter obdelav finančnih transakcij znotraj podjetja.
Prevzem e-poštne komunikacije (BEC) je še ena pogosta metoda, ko napadalci pridobijo dostop do e-poštnega predala zaposlenega in prikrito spremljajo komunikacijo, da bi v nadaljevanju vključili lažna navodila za plačilo. Kraja podatkov je prav tako pogosta, pri čemer se napadalci izdajajo za vodstvo podjetja in od kadrovske službe zahtevajo občutljive podatke, kot so obračuni davkov na plače ali osebni podatki zaposlenih.
Napadi običajno zahtevajo malo tehničnega znanja, saj se napadalci zanašajo predvsem na prepričljive zgodbe in osnovno razumevanje notranjih procesov podjetja. Z izkoriščanjem zaupanja v organizaciji lahko zaobidejo številne tehnične zaščitne ukrepe, ki jih podjetja uporabljajo za obrambo pred drugimi oblikami kibernetskega kriminala.

S kombinacijo ozaveščenosti, strogih notranjih pravil in naprednih tehničnih ukrepov lahko podjetja bistveno zmanjšajo tveganje za finančne in podatkovne izgube zaradi spletnih prevar, poudarjajo pri SI-CERT. Na arhivski fotografiji strokovnjak za internetno varnost in vodja nacionalnega odzivnega centra SI-CERT Gorazd Božič. FOTO: Leon Vidic
Prepoznavanje prevar
Prepoznavanje prevar je ključnega pomena za zaščito podjetij pred finančnimi in podatkovnimi izgubami, poudarjajo pri SI-CERT. Prevare pogosto zaznamuje občutek nujnosti, kjer napadalci zahtevajo takojšnje ukrepanje, pogosto z obljubo zaupnosti in grožnjo s posledicami. Na primer, prevaranti lahko zahtevajo takojšnje nakazilo brez vednosti drugih članov organizacije. Prav tako se storilci izogibajo običajnim postopkom odobritve ter trdijo, da odgovorna oseba ni dosegljiva po telefonu in da je komunikacija mogoča le prek zasebnih kanalov, kot sta whatsapp ali viber.
Tehnični znaki, ki lahko vzbudijo sum na prevaro, vključujejo spremembe domene pošiljatelja, nepravilnosti v e-poštnem naslovu in nenavadne prijave iz novih naprav ali držav. Nenadne spremembe bančnih podatkov ali sloga pisanja v že obstoječi komunikaciji so prav tako jasen znak za alarm.
V letu 2024 je slovenska policija obravnavala primere s skupno višino oškodovanj 2,3 milijona evrov, lani pa je ta vsota znašala kar 5,7 milijona evrov.
Zaščitni ukrepi
Za zaščito pred prevarami je pomembno, da podjetja vzpostavijo notranja pravila in postopke za finančne transakcije. Vsako zahtevo za spremembo podatkov za plačilo ali nujno nakazilo je treba preveriti po telefonu na že znani telefonski številki, nikoli na številki, navedeni v e-poštnem sporočilu. Prav tako naj velja načelo štirih oči, kjer ista oseba ne sme hkrati odobriti in izvesti nakazila.
Usposabljanje zaposlenih o informacijski varnosti mora vključevati prepoznavanje prevar in pravilne postopke ravnanja. Tehnični ukrepi, kot so večfaktorska avtentikacija (MFA), pravilniki pogojnega dostopa (za blokiranje dostopa v primeru nenavadne geografske lokacije ali neznane naprave), uvedba varnostnih protokolov za preverjanje pristnosti elektronske pošte SPF, DKIM in DMARC, lahko znatno otežijo izvedbo prevar. Pomembno je omejiti in beležiti ustvarjanje pravil za samodejno posredovanje e-pošte in omejiti posredovanje e-pošte na zunanje domene.
S kombinacijo ozaveščenosti, strogih notranjih pravil in naprednih tehničnih ukrepov lahko podjetja bistveno zmanjšajo tveganje za finančne in podatkovne izgube zaradi spletnih prevar, poudarjajo pri SI-CERT.