

FOTO: Dragana991/Gettyimages

FOTO: Antonioguillem/Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Frederic Cirou/Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gorodenkoff/Gettyimages






Predstavljajte si osebo, ki jo ljubosumje tako zelo prevzame, da partnerja ob vsakem prihodu domov preverja, kot da bi ta bil na detektorju laži. Poleg tega nenehno nadzoruje njegove dejavnosti, preverja njegov telefon, elektronsko pošto in bančne izpiske, lahko gre celo tako daleč, da mu prepove gledati televizijske oddaje ali brati revije, v katerih so prikazani pripadniki nasprotnega spola.

Čeprav se to morda sliši kot scenarij iz filma, je za osebe, ki se spopadajo z Othellovim sindromom, kruta resničnost. Sindrom je dobil ime po liku Othellu iz Shakespearove drame, čigar neutemeljeno ljubosumje je pripeljalo do njegovega propada in propada njegovih bližnjih, piše Forbes. Ta duševna motnja povzroči, da posameznik neracionalno verjame, da mu je partner nezvest, čeprav za takšno prepričanje nima nobenih dokazov.
Po študiji iz leta 2022, objavljeni v reviji European Psychiatry, je Othellov sindrom duševno stanje, pri katerem oseba trpi zaradi neutemeljenega ljubosumja in razdražljivosti. Pogosto je povezano s psihiatričnimi ali nevrološkimi motnjami. Osebe z Othellovim sindromom so brez kakršnih koli resničnih dokazov prepričane, da jih partner vara. Kažejo znake, kot so stalno ljubosumje, obsesivne misli in spremenljivo vedenje.
Čeprav za to nimajo dokazov, partnerja neprestano obtožujejo nezvestobe. Pogosto obsesivno preverjajo njegov telefon, elektronsko pošto in družbena omrežja ter iščejo znake prevare. Življenjskega sopotnika želijo imeti ves čas pod nadzorom, vedeti hočejo, kje je in s kom je. Posamezniki z Othellovim sindromom imajo pogosto tudi določena nevrološka ali psihiatrična obolenja. Bolniki s Parkinsonovo boleznijo lahko na primer doživljajo halucinacije in blodnje, kar privede do neutemeljenih obtožb.

Ljudje s shizofrenijo ali demenco lahko razvijejo neracionalna prepričanja o partnerjevi nezvestobi. Tudi pri kroničnih uživalcih drog se lahko pojavijo paranoične misli, povezane s prepričanjem, da jih partner vara. Raziskava, objavljena leta 2012, je pokazala, da je bila povprečna starost posameznikov, ki jih je prizadel ta sindrom, 58 let. Med njimi je bilo več moških kot žensk, približno dva moška na eno žensko.
Vzroki za Othellov sindrom so različni. V približno 22. odstotkih primerov so povezani s primarnimi duševnimi motnjami, v 52 odstotkih z drugimi zdravstvenimi stanji, kot so možganska kap, Alzheimerjeva bolezen, vaskularna demenca, meningiom in adenom hipofize, v 26 odstotkih pa z zdravili ali drugimi snovmi. Najpogostejši vzroki znotraj teh skupin so bili blodnjavi sindrom, možganska kap in zdravila, ki vplivajo na raven dopamina v možganih. K razvoju takšnih blodenj lahko prispevajo tudi pretekle izkušnje z nezvestobo ali zapuščenostjo.

Eden od uporabnikov Reddita je na primer opisal izkušnjo svojega očeta z Othellovim sindromom: »Že nekaj let obtožuje mojo mamo, da ga vara. Moj stric meni, da to izvira iz tega, da je nekoč davno prevaral mojo mamo. Verjame, da se moj oče tako zelo boji soočiti z resnico, da mu je lažje verjeti, da ga je mama prevarala, in krivdo prevaliti nanjo.«
Študija iz leta 2012 je na podlagi podatkov iz elektronskih zdravstvenih kartotek klinike Mayo identificirala 105 primerov neutemeljenega ljubosumja pri bolnikih z nevrodegenerativnim Othellovim sindromom. Zdravniki so zabeležili številne nenavadne izjave bolnikov. Eden od njih je na primer dejal, da je razlog za njegovo gladovno stavko ta, da ima njegova žena afero z več drugimi stanovalci doma za starejše in da jih občasno zabava v salonu. Drugi je trdil, da vidi svojo ženo, kako ima spolne odnose v gledališču, in sliši njen glas, kako stoka, kot da doživlja orgazem. Ena od bolnic pa je povedala, da se njen mož med spolnim odnosom z njo obrne, odide v dnevno sobo in tam pleše za drugo žensko, nato pa se vrne.

Čeprav gre pri teh primerih za klinične primere neutemeljenega ljubosumja, lahko ljudje s patološkim ljubosumjem tudi v vsakdanjem življenju kažejo podobno vedenje. Medtem ko skušajo zagotoviti partnerjevo zvestobo, lahko postanejo obsesivni, nadzorovalni in včasih celo nasilni.
Življenje z Othellovim sindromom močno vpliva tako na osebo, ki trpi za sindromom, kot na njenega partnerja. Partner, ki je nenehno tarča obtožb in vsiljivega preverjanja, doživlja velik pritisk, stres in tesnobo. Pri osebi s sindromom pa blodnje ustvarjajo trajno stanje nezaupanja in paranoje ter močno vplivajo na njeno duševno počutje.
»Ne morem več živeti tako. Nikoli, niti enkrat nisem prevaral svoje žene. Toda obtožuje me najbolj nezaslišanih stvari, ki jih preprosto nisem storil,« je na Redditu zapisal eden od uporabnikov, ki ga je skrbelo vedenje njegove žene. »Obtožila me je, da sem imel spolne odnose z desetinami žensk, za katere sploh ne vem, kdo so. Če se pogovarjam z žensko, se nasmehnem ali se ona nasmehne meni oziroma če se z mano pogovarja, potem se po mnenju moje žene zagotovo z njo tudi spolno občujem,« je dodal.
Stiska in zmedenost, ki ju doživljajo ljudje, katerih partnerji trpijo za Othellovim sindromom, sta lahko zelo izraziti. Neprenehne obtožbe in stalni nadzor lahko ustvarijo strupeno okolje ter močno obremenijo partnerski odnos. »Fant mi je vsak dan očital kakšno objavo na družbenih omrežjih, prekratek objem ali karkoli drugega, kar sem naredila, zaradi česar se je počutil, kot da ga nimam dovolj rada ali da imam drugega. To sploh ni zabavno,« je povedala druga uporabnica Reddita.

Nenehno nezaupanje vodi v pogoste prepire in tudi prekinitev komunikacije. Tako oseba z Othellovim sindromom kot njen partner doživljata veliko čustvene bolečine in stresa. Othellov sindrom ima uničujoč vpliv na partnerske odnose in dobro počutje. Ogroža duševno zdravje, ki je pomembno za ohranjanje zdravih odnosov, ter kaže, kako lahko skrajno ljubosumje zakon ali partnersko zvezo spremeni v nočno moro. Othellov sindrom zahteva strokovno oceno in zdravljenje, še posebej, če se poleg neutemeljenih obtožb pojavijo grožnje, nadzorovanje ali nasilno vedenje.