Ko se plazijo po fasadi: vrtnarji vedo, kako trmasti sovražniki so lahko vztrajni polži

Hišni red v stanovanjskih blokih zahteva tišino po 22. uri; zato je razumljivo, da bi lahko vse, kar povzroča hrup po tej uri, povzročilo nezadovoljstvo lastnikov in najemnikov. In kaj bi lahko bilo bolj hrupnega od pojava, ki mu pravimo, da se je nekdo usedel na zvonec. Vsakdo je že kdaj doživel nočno moro, ki nikomur ne dovoli spati.

Prav to se je zgodilo stanovalcem večstanovanjske stavbe v Schwabachu v Nemčiji, nedaleč od Nürnberga. Pozno ponoči jih je zmotil zvonec, ki je neprekinjeno zvonil, a ne le to, zvonilo ni samo pri enem, temveč od stanovanja do stanovanja ... »Že zdavnaj smo bili v postelji, ko je nekdo pozvonil pri naših vratih. Sicer nikoli ne odpiramo vrat po 22. uri, to pot pa je bil nekdo resnično vztrajen, zvonjenje ni in ni prenehalo,« je pripovedovala stanovalka. In nadaljevala: »Sprva smo mislili, da gre za kakšno (otroško) nagajivost.

Tokrat se na zvonec ni usedel človek. FOTO: Forgem/Getty Images

Ker je čez cesto zapuščena stavba, smo pomislili tudi na kakšnega klateža. Potem pa je poklicala svakinja, ki živi nad nami, in povprašala, ali zvoni tudi naš zvonec, njen namreč kar ni prenehal zvoniti. Čeprav sem se prepričala, da ni nikogar pri vratih, je še kar zvonilo.« Prebujeni in prestrašeni stanovalci niso želeli tvegati in so poklicali policijo. Ta je prispela kmalu, zvonci so še kar zvonili, nadzorna kamera pa ni kazala nikogar pri vhodu v stavbo.

Čudno, zelo čudno je bilo ... Dokler niso našli krivca.

Na domofonu so odkrili sluzasto sled, ki je vodila do – polža. Izkazalo se je, da se je povsem brezskrbno plazil po plošči in na poti pritiskal na vse (izjemno občutljive) gumbe ter tako drugega za drugim zbujal stanovalce.

Polži marsikomu povzročajo veliko sivih las, sploh kadar po nočnem deževju stopimo iz hiše in nas ob pogledu na teraso in tlakovce, polne mladih polžev, kakšen centimeter dolgih, še čisto tankih, skoraj kap, za nameček pa jih veliko leze še po fasadi navzgor in za seboj pušča sluz.

Rešitev je alufolija

Mnogi naši vrtnarji, tako amaterski kot profesionalni, vedo, kako trmasti sovražniki so lahko polži na vrtu, še posebno v vlažnejših in toplejših mesecih, ko pridejo iskat svežo in zeleno hrano. Ti na videz neškodljivi mehkužci, počasni in tihi, lahko v eni sami noči uničijo ves trud, ki je bil vložen v tednih in mesecih gojenja rastlin.

Kadar leze po fasadi, pušča za seboj sled. FOTO: Fibonacci/Getty Images

Še posebno uničujoči so za mlade sadike solate, bazilike, jagod in številnih drugih občutljivih vrtnin. Tradicionalne metode zatiranja polžev pogosto vključujejo različne vrste pesticidov, ki pa so lahko škodljivi za druge živali, zemljo in tudi za otroke ter hišne ljubljenčke. V iskanju bolj naravne in nestrupene rešitve so mnogi vrtnarji odkrili nekaj presenetljivo uporabnega: aluminijasto folijo. Ta še kako vpliva na polževe čute. Ko se poskuša plaziti po njej, doživlja nadvse neprijeten stik, ki nastane med mokrim in sluzastim telesom ter hladno kovinsko površino.

V nekaterih primerih nastane celo rahla elektrokemična reakcija, kar pri polžu še poveča nelagodje. Poleg tega je površina folije gladka in spolzka, to pa jih dodatno odvrača. Nagonsko bodo raje poiskali pot, ki bo manj neudobna, vaše rastline in vašo fasado pa pustili pri miru.