Doma zelo radi gledamo oddaje o živalih, še zlasti o veterinarjih. Skoraj vedno imajo srečen konec, živali ozdravijo ali jim operacije pomagajo do dostojnega življenja. Včeraj pa ni bilo tako.
Včeraj sem se kot puščica pobrala s kavča v kuhinjo praznit pomivalni stroj. V oddaji so se bili lastniki primorani posloviti od svojega angleškega buldoga. Pes je imel uničene kolke in kolena. Dihal pa je, kot je rekel veterinar, kakor po najožji možni slamici. Ob takih trenutkih ne zdržim in se mi vsakič znova ulijejo solze. Solze ljubezni, žalovanja in pogrešanja. Pogrešam pa krat dva.
Celotno kolumno si lahko preberete na
www.deloindom.si.