Krompirjevih olupkov ne mečite v smeti: tako jih lahko uporabite

Krompir je eno najpogosteje uporabljenih živil, katerega olupki pa praviloma romajo v smeti. A prav te lahko uporabite na najrazličnejše načine. Kaj vse lahko nastane iz njih, razkriva portal Glossy.rs.

Čaj iz olupkov za listno gnojenje

Olupke krompirja prelijte z vročo vodo in počakajte nekaj ur, da dobite naravno tekoče gnojilo. Nato tekočino precedite in uporabite za škropljenje rastlin. To jih krepi in rastlinam zagotavlja boljše pogoje za rast. 

FOTO: Gettyimages

Odstranjevanje temnih madežev na koži

Surovi krompirjevi olupki gomoljev biološke pridelave lahko pomagajo pri manjših madežih in temnih lisah na koži. Z notranjo stranjo olupka nekaj natirajte kožo, nato sperite. Naravni sok iz olupka deluje blago belilno in pomirjujoče.

Naravno sredstvo za sijaj kože in las

Sok krompirjevih olupkov krompirja, pridelanega brez umetnih gnojil in pesticidov, lahko uporabite kot tonik za obraz ali za izpiranje las. Dovolj je, da ga po umivanju prelijete po laseh. Vitamin C in antioksidanti iz olupkov pomagajo ohranjati sijaj in zdravje kože ter las.

Naravni piling za sadje in zelenjavo

Drobno nasekljani krompirjevi olupki gomoljev biološke pridelave se lahko uporabijo kot nežen piling za sadje in zelenjavo. Z drgnjenjem odstranite površinske nečistoče in ostanke pesticidov. To je okolju prijazen in ekonomičen način čiščenja živil pred pripravo.

Naravno gnojilo za rastline

Krompirjevi olupki so bogati s hranili, kot sta kalij in fosfor, zaradi česar so odlični za gnojenje rastlin. Olupke drobno nasekljajte in posujte okoli korenin rastlin na vrtu ali lončkih. Sčasoma se razgradijo in obogatijo zemljo z naravnimi hranili.

FOTO: Piksel/Gettyimages

Hrana za kompost

So odličen dodatek kompostu, saj pomembno prispevajo k njegovi kakovosti in rodovitnosti. Bogati so s hranili, predvsem s kalijem, fosforjem in nekaj dušika, zato delujejo kot dragocen vir za mikroorganizme, ki skrbijo za razgradnjo organske snovi. Zaradi mehke strukture se hitro razgradijo, kar pospeši celoten proces kompostiranja in pomaga, da tudi trši materiali, kot so suho listje ali drobne vejice, hitreje predelajo. Pomembno je, da z olupki ne pretiravamo, saj lahko prevelika količina povzroči prekomerno vlago in neprijeten vonj. Najbolje jih je kombinirati s suhim listjem, papirjem ali slamo ter jih po možnosti narezati na manjše koščke, da še hitreje razpadejo.

FOTO: Sakorn Sukkasemsakorn/Gettyimages