Leseno teraso je treba skrbno in redno negovati, preverite, kako

Lesena tla na terasi so po zimskem obdobju pogosto precej bolj obremenjena, kot se zdi na prvi pogled. Na deskah se naberejo vlaga, umazanija, ostanki listja, mah in druga organska nesnaga, ki ne vplivajo le na videz, ampak lahko dolgoročno oslabijo tudi material. Čeprav se spomladi največkrat najprej lotimo videza, je pomembno vedeti, da je pri lesenem podu ključno predvsem to, v kakšnem stanju je les po mesecih mraza, dežja in zadrževanja vlage.

Prav vlaga je glavni razlog, da se po zimi na lesenih tleh pogosteje pojavijo različne poškodbe. Kjer voda zastaja ali se zadržuje med deskami, se hitreje razvijejo plesen, alge in glive, v hujših primerih lahko pride do lesne gnilobe. Tak les postane mehkejši, izgublja trdnost, začne pokati in ni več varen za uporabo. Vlažen in oslabljen les je privlačen tudi za nekatere škodljivce. Med najpogostejšimi so lesni insekti, predvsem ličinke hroščev, ki jih pogosto imenujemo lesni črvi. Ti v lesu puščajo drobne luknjice in značilen prah, pogosto pa jih opazimo šele takrat, ko je škoda že vidna. V vlažnem ali načetem lesu se lahko pojavijo tudi mravlje, ki si v njem naredijo rove in dodatno prispevajo k propadanju materiala.

Temeljit pregled

Zato lesena tla po zimi najprej natančno pregledamo. Pozorni moramo biti na mehkejše dele lesa, razpoke, spremembe barve, odstopanje zaščitnega sloja, znake plesni in sledi insektov. Dobro je preveriti tudi spoje med deskami, stanje vijakov in morebitno razrahljanost posameznih delov. Prav zgodnje odkrivanje težav je ključno, saj lahko s hitrim ukrepanjem preprečimo večja popravila ali celo zamenjavo desk. Ko preverimo stanje poda, sledi temeljito čiščenje. S terase najprej odstranimo vse, kar bi nas oviralo pri delu, torej pohištvo, korita, lonce in druge predmete. Nato tla dobro pometemo. Očistimo tudi reže med deskami, saj se prav tam najraje zadržujejo vlaga, drobna nesnaga in ostanki listja. Če teh ne odstranimo, les ostaja dlje moker, kar pospešuje razvoj gliv in propadanje.

Za osnovno čiščenje največkrat zadostujeta topla voda in blago čistilo. Pri trdovratnejši umazaniji ali madežih plesni posežemo po čistilih, ki so namenjena lesenim zunanjim površinam. Pri delu moramo biti nežni. Lesena tla čistimo s krtačo, po možnosti v smeri lesnih vlaken, saj s tem manj poškodujemo površino. Grobo drgnjenje ali agresivna čistila lahko odstranijo zaščitni sloj in naredijo les še bolj občutljiv za vlago. Precej previdnosti zahteva uporaba visokotlačnega čistilca. Res je, da lahko z njim hitro odstranimo umazanijo, a pri lesenem podu je prav hitrost pogosto največja past. Če je pritisk previsok ali če curek vode usmerimo preblizu desk, lahko poškodujemo površinski sloj lesa, dvignemo vlakna, povzročimo razpoke in odpremo pot vodi. Zaradi tega se lahko stanje tal po čiščenju celo poslabša, čeprav je na videz bolj čist. Če se visokotlačnemu čistilcu ne želimo odpovedati, ga moramo uporabljati zelo previdno in z ustrezno nastavitvijo.

Les potrebuje zaščito

Po čiščenju delo še ni končano. Lesena tla na terasi potrebujejo tudi zaščito, ta je ključna za njihovo dolgo življenjsko dobo. Nezaščiten les bo hitreje vpijal vlago, izgubljal barvo, pokal in sčasoma postal bolj občutljiv za vremenske vplive. Redna nega z oljem, lazuro ali drugim zaščitnim premazom pomaga, da les bolje prenaša dež, sonce, vročino in temperaturna nihanja. Poleg tega zaščitni sloj upočasni staranje lesa in zmanjša možnost, da bi se vanj naselili škodljivci ali da bi začel razpadati.

Smiselno je tudi, da lesenega poda ne obravnavamo le sezonsko, ampak ga redno spremljamo vse leto. Če opazimo, da se posamezna deska maje, da se je zaščitni premaz odluščil ali se na določenem mestu dlje zadržuje voda, je prav, da ukrepamo čim prej. Pri lesenih zunanjih površinah se manjše težave namreč zelo hitro spremenijo v večje. Kar je danes le rahla sprememba barve ali manjša razpoka, je lahko po naslednji zimi že razlog za resnejše popravilo.