Listje na kup, in ne v smeti, vrt vam bo hvaležen

Ko se vrne jesen, se na vrtovih ponovi vselej ista zgodba. Odpadlo listje grabimo na kupe, polnimo vreče in ga odlagamo med biološke odpadke. A če imamo na vrtu vsaj nekaj prostora, lahko del listja mirno pustimo, da se naravno razgradi. Sčasoma bomo dobili temen in rahel material, ki izdatno izboljšuje strukturo tal.

V nasprotju s kompostom listju ne dodajamo ostankov hrane ali drugih organskih odpadkov. Potrebujemo samo listje, vlago in čas. Razgradnja je bistveno počasnejša, pomembno vlogo pri njej imajo glive in drugi mikroorganizmi. Popolna razgradnja traja običajno dve leti ali več. Če listje predhodno zdrobimo, je proces hitrejši in je material za nekatere namene uporaben že po šestih do dvanajstih mesecih.

Ni gnojilo

Razgrajeno listje ni gnojilo, marveč izboljševalec tal. Pomaga zadrževati vlago, hkrati pa zemljo naredi bolj zračno. Zato je koristno tako na težkih glinenih kot tudi na peščenih tleh. Dobro razgrajeno listje je rahlo in drobljivo, spominja pa na temno gozdno zemljo.

Najlažje ga pripravimo v preprostem zabojniku iz žične mreže, postavljenem v senci ali polsenci. Dovolj so že štirje koli in mreža, pri manjših količinah lahko uporabimo tudi večjo vrečo z odprtinami za zrak. Listje občasno preverimo in ga, če je povsem suho, navlažimo. Pogosto premetavanje, kot pri kompostu, ni potrebno. Pripravimo ga lahko tudi v zabojniku, ki je sicer namenjen za kompostiranje.

Pred shranjevanjem ga je priporočljivo zdrobiti s kosilnico ali drobilnikom, saj se manjši delci hitreje razgradijo in zavzamejo manj prostora. Zelo primerno je hrastovo, bukovo in gabrovo listje. Debelejše listje javorja, platane ali kostanja se razkraja počasneje, zato ga je bolje sesekljati. Uporabimo lahko tudi iglice iglavcev, vendar te potrebujejo za razgradnjo precej več časa, celo do tri leta.

Močno obolelega listja ni priporočljivo dodajati, saj domača razgradnja ne uniči nujno vseh povzročiteljev bolezni. Po približno letu dni lahko delno razgrajeno listje že uporabimo kot zastirko, popolnoma razgrajenega pa vmešamo v vrtno zemljo. Jesensko listje torej ni nujno odpadek. Če mu pustimo čas in prostor, se lahko spremeni v silno uporaben material, ki bo pomagal izboljšati tla na vrtu.

Dobro razgrajeno je rahlo in drobljivo, spominja na temno gozdno zemljo. FOTO: Imagebroker/oleksandr Latkun/Getty Images

Priporočljivo ga je zdrobiti, saj se manjši delci hitreje razgradijo in zavzamejo manj prostora. FOTO: Plazaccameraman/Getty Images