

FOTO: Igor Ustynskyy/Gettyimages

FOTO: Vincent Besnault/Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Sam Edwards/Gettyimages






»Očitno ni bil(a) pravi/prava zame,« je stavek, ki ga pogosto slišimo od nekoga, ki je pravkar končal partnersko zvezo. Včasih ga izrečemo tudi sami. Morda smo bili prepričani, da smo vendarle našli pravega človeka, morda smo verjeli, da smo mi prava oseba za nekoga drugega. Po razhodu pogosto ostanemo zmedeni in se sprašujemo, zakaj je ljubezen, ki je bila nekoč tako močna, izginila.
Po modelu partnerskih odnosov, ki ga opisuje Jed Diamond, gre ljubezenska zveza skozi pet faz. Tretja, v kateri se razblinijo začetne iluzije, je za številne pare še posebej zahtevna. Gre za enega od modelov razumevanja partnerskih odnosov, ne pa za univerzalno pravilo, ki bi veljalo za vse zveze.

Večina ljubezenskih zgodb se začne z zaljubljenostjo oziroma obdobjem, ko se nam zdi, da lebdimo na oblakih. Partnerja idealiziramo in svet je videti rožnat. V odnos polagamo vse svoje želje in pričakovanja. Izbranec se nam zdi popoln, preprosto nima napak. Verjamemo, da bo za vedno ostal ob nas, zaupamo vsemu, kar pove, in tako močno verjamemo v moč prave ljubezni, da nas nič ne more prepričati, da bi podvomili o zvezi ali postali previdnejši.

V tej fazi ljubezen postane zrelejša, mirnejša in stabilnejša. Nekateri se v njej preselijo skupaj. Partnerja se vedno bolje spoznavata, njuna prisotnost pa začne vplivati na vsa področja življenja dveh posameznikov. Ta faza lahko traja več let, pogosto se v tem obdobju pari poročijo in ustvarijo družino. Partnerja se v odnosu počutita varno, ljubljeno in zadovoljno ter uživata v skupnem življenju. Prepričana sta, da sta našla pravo osebo in da je njuna zveza nekaj usojenega.

Tretja faza je najbolj kritična. Začetna pričakovanja in upanja začnejo bledeti. Veliko parov dobi občutek, da strasti ni več, partner postane predvidljiv, tudi zaradi najmanjših malenkosti začne iti na živce. Pojavijo se dvomi in misli o razhodu. Pogosto se vse konča z ugotovitvijo, da nima smisla vztrajati, saj, ne glede na to, koliko let sta preživela skupaj, očitno nista ustvarjena drug za drugega. Prav v tej fazi številni obupajo, čeprav bi lahko šlo zgolj za prehodno obdobje v razvoju odnosa.

Pari, ki jim uspe prebroditi kritično tretjo fazo, lahko začnejo v četrti uživati sadove svojega vztrajanja. Iluzij ni več, oseba ob vas je resnična, ne takšna, kot ste si jo nekoč predstavljali. In prav to je v redu. Sprejeli ste jo takšno, kot je, ter jo imate radi z vsemi njenimi dobrimi in slabimi lastnostmi. To je obdobje sprejemanja, medsebojnega razumevanja in čustvenega celjenja, ki vodi v zadnjo fazo ljubezni.

V peti in zadnji fazi se med partnerjema razvije globoka in močna povezanost. Če je zveza prestala vse preizkušnje, ki jih je prineslo življenje, dva dobita občutek, da lahko skupaj dosežeta vse, kar si zamislita. Nista več skupaj zgolj zato, ker se imata rada, temveč imata tudi višje skupne cilje. Ljubezen ni več sama sebi namen, saj imata kot par skupne načrte in želje. Vse tiste malenkosti, ki so ju v tretji fazi spravljale ob živce, se zdaj zdijo nepomembne in otročje. To je tudi obdobje, ko partnerja običajno spoznata, da sta resnično našla ljubezen svojega življenja, piše miss zdrava.