Nova spoznanja: klepet varuje srce in ščiti pred depresijo

Študija, objavljena v reviji Journal of Personality and Social Psychology, je pokazala, da so ljudje, ki so sodelovali v klepetih, kasneje ocenili, da so ti bili veliko bolj zanimivi in prijetni, kot so pričakovali. Poleg tega obstajajo podatki, ki nakazujejo, da lahko neobvezni pogovori pozitivno vplivajo na duševno in telesno zdravje. »Ti trenutki so majhni, a niso nepomembni,« pravi psiholog Nicholas Allan z Medicinskega centra državne univerze Ohio.

FOTO: Tamara Dragovic/Gettyimages

Raziskava je vključevala devet eksperimentov s 1800 udeleženci. Ti so morali oceniti, kako zanimivi se jim zdijo pogovori o temah, ki so jih sami dojemali kot dolgočasne: med njimi so bile prva in druga svetovna vojna, knjige, matematika, čebula, borza, mačke in veganska prehrana. Pogovori so potekali z neznanci ali prijatelji, v živo ali na spletu. Rezultati so pokazali, da so udeleženci sprva pričakovali dolgčas, vendar so kasneje poročali, da so v pogovorih bistveno bolj uživali, kot so mislili, da bodo. To je veljalo tudi takrat, ko sta obe strani temo ocenili kot nezanimivo. Raziskovalci so pojasnili, da je njihovo delo spodbudilo vprašanje, zakaj se ljudje izogibajo pogovorom, ki jih vnaprej ocenijo kot dolgočasne.

Vključenost je pomembnejša od teme

Zaključili so, da je ključnega pomena predvsem vključenost v pogovor. »Užitek ne izhaja iz teme, temveč iz angažiranosti,« pravi glavna avtorica Elizabeth Trinh. Pomembno je, da se ljudje počutijo slišane, da si izmenjujejo mnenja in odkrijejo nepričakovane stvari o sogovorniku. Tudi drugi strokovnjaki poudarjajo, da so ljudje družbena bitja, in da je povezovanje, ne glede na temo pogovora, pomembno.

FOTO: Gettyimages

Nepomembni pogovori, velik učinek

Čeprav se takšni pogovori zdijo nepomembni, lahko pomagajo zmanjšati občutek osamljenosti. Ta ni odvisna le od števila stikov, temveč od tega, ali se ljudje v odnosih počutijo povezane in razumljene. Dolgoročna osamljenost je povezana z večjim tveganjem za bolezni srca, sladkorno bolezen, depresijo, anksioznost in celo zgodnjo smrt. »Ko se povežemo z drugimi, zadovoljimo osnovno potrebo po pripadnosti,« pojasnjuje Nicholas Allan. Seveda niso vse interakcije pozitivne, pomembno je, da so odnosi spoštljivi in prijetni, kajti izčrpavajoči pogovori ne prinašajo koristi. Strokovnjaki svetujejo, da ostanemo odprti za vsakodnevne pogovore, saj lahko majhni trenutki povezovanja pomembno vplivajo na naše razpoloženje, občutek pripadnosti in splošno dobro počutje.