Na Zemlji je ta ljubka žival že 200 milijonov let

Kratkorili kljunati ježek (Tachyglossus aculeatus) je predstavnik redke vrste sesalcev, ki ležejo jajca, imenovanih stokovci. Poleg njih to od sesalcev počno le še kljunaši. So ena najstarejših živečih vrst sesalcev. Na Zemlji so se pojavili že pred 200 milijoni let, zato jih uvrščamo med žive fosile. So avstralski endemiti, kar pomeni, da živijo le v Avstraliji.

Samice izležejo jajca s kožasto lupino, valijo pa jih kar v trebušni vreči. Po izvalitvi mladiči prvih 45 dni preživijo z mamo v njeni vrečki, pozneje pa jih samičke odložijo v podzemne brloge in jih hodijo tja hranit. Nimajo seskov, kot jih imajo običajno sesalci. Mleko izločajo skozi kožne pore. Mladički ga pijejo do šestega ali sedmega meseca.

Kljunati ježki so sramežljivi in plašni. Ko se jim približa večja žival, se skrijejo v kupe listja ali trave ali pa se zavlečejo v podzemne brloge. Njihovo telo prekrivajo bodice iz keratina. Ščitijo jih pred težkimi razmerami in plenilci.

Imajo majhen, lepljiv in dolg jezik. Z njim se prebijajo do svojih najljubših posladkov – termitov in mravelj. Ker nimajo zob, morajo hrano zmleti med jezikom in dnom ust, preden jo pogoltnejo.

Pticam so podobni tudi po izločanju. Imajo namreč kloako, posebno odprtino, ki povezuje prebavni, sečni in reproduktivni trakt in je namenjena tako uriniranju kot iztrebljanju, skoznjo se tudi parijo. Znanstveniki so odkrili, da so kljunati ježki sposobni zaznati električna polja. Ni znano, s kakšnimi električnimi polji se srečujejo v divjini ali kako jim elektrorecepcija koristi, so pa edina znana žival, ki ima ta čut.

Imajo zapletene paritvene rituale, tako da je okolje v živalskem vrtu v kombinaciji z njihovo sramežljivo naravo manj idealno za parjenje.