

Če jo posesamo, nam bo zasmradila sesalnik. FOTO: Miljan Živković/Getty Images

Vrt redno pregledujmo. FOTO: Ibunt/Getty Images

Včasih jih ne zadržijo niti komarniki. FOTO: Ricardo Bayerlein/Getty Images



Marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys), ki ob najmanjšem dotiku sprostijo neprijeten vonj, so postale stalnica slovenskih domov. Gre za invazivno vrsto, ki se je pri nas razširila šele v zadnjih letih. Marmorirana smrdljivka izvira iz vzhodne Azije, v Evropo je bila vnesena šele v začetku tega stoletja, v Sloveniji so jo prvič opazili leta 2017 na Goriškem, danes jo najdemo po praktično vsej državi. V Evropo je prišla s trgovino in transportom, nato pa se je zaradi pomanjkanja naravnih sovražnikov in milejših zim tako razmnožila, da danes velja za eno najbolj invazivnih žuželk.
Ko enkrat pridejo v notranjost, jih je težko popolnoma odstraniti.
Smrdljivke množično oblegajo hiše, plezajo po stenah in se poskušajo prebiti v notranjost – tudi skozi komarnike. V notranjost jih žene preprost nagon: iščejo toplo zavetje, kjer bodo prezimile. Ključ ni uničevanje, pač pa preprečevanje. Ko pridejo v notranjost, jih je težko popolnoma odstraniti, zato strokovnjaki poudarjajo predvsem zapiranje vstopnih točk. Okna in vrata naj bodo dobro zatesnjena, priporočljiva je uporaba komarnikov, pozornost velja nameniti tudi manjšim razpokam na fasadi ali okoli cevi. Prav skozi takšne odprtine se najpogosteje pretihotapijo v notranjost. Pomembno vlogo ima tudi svetloba. Smrdljivke privlačijo močni viri svetlobe, zato je smiselno zmanjšati zunanjo osvetlitev ali uporabiti toplejše, manj privlačne žarnice.
Za ljudi niso nevarne, ne grizejo in ne prenašajo bolezni. Težava je njihov obrambni mehanizem: kadar se vznemirijo, izločijo značilen neprijeten vonj. Ko se znajdejo v prostoru, jih torej ne smemo stiskati. S tem sprostijo obrambni vonj, ki lahko vztraja še dolgo. Veliko bolj učinkovit pristop je mehansko odstranjevanje, na primer s kozarcem ali papirjem, ali uporaba preproste pasti: posoda z vodo in nekaj kapljicami detergenta. Površinska napetost se zmanjša, zato žuželke v vodi potonejo. Tudi sesamo jih ne, saj bodo zasmradile sesalnik.
Za ljudi niso nevarne, ne grizejo in ne prenašajo bolezni.
Med naravnimi načini se pogosto omenjajo eterična olja. Vonji mete, evkaliptusa, klinčkov ali limone lahko delujejo odvračilno. Raztopino vode in nekaj kapljic olja lahko popršimo okoli oken, vrat ali robov prostorov. Takšni pristopi so varni za uporabo v gospodinjstvu, vendar je treba poudariti, da njihova učinkovitost ni vedno enaka – delujejo predvsem kot dodatna zaščita, ne kot popolna rešitev. Poleg marmorirane smrdljivke lahko v domove zaide še več drugih vrst, na primer zelena (Palomena prasina) ali rjava (Rhaphigaster nebulosa) smrdljivka. Gre za domači vrsti. V primerjavi z marmorirano smrdljivko se pojavljata v domovih precej redkeje in običajno ne v tako velikem številu.
Marmorirane smrdljivke niso nadloga le v stanovanjih, temveč tudi na vrtovih. Napadajo paradižnik, papriko, sadno drevje in pustijo za sabo poškodovane plodove. Če jih opazimo zgodaj, jih lahko preprosto ročno odstranimo – najbolje v posodo z vodo in malo detergenta. Zelo učinkovita metoda je tudi fizična zaščita rastlin. V praksi to pomeni uporaba zaščitnih mrež ali kopren, ki preprečijo dostop do plodov. Pomaga tudi urejen vrt. Odstranjevanje plevela, odpadlega sadja in rastlinskih ostankov zmanjša skrivališča, kjer se smrdljivke zadržujejo in razmnožujejo. Na večjih površinah se uporabljajo tudi feromonske pasti, ki privabljajo smrdljivke. Te lahko pomagajo pri spremljanju njihove prisotnosti in delno zmanjšajo populacijo, vendar jih je treba pravilno postaviti – običajno nekoliko stran od glavnih rastlin, da ne pritegnejo še več žuželk neposredno na vrt.

