V svetu botanike je vonj ena bistvenih značilnosti, zaradi katerih se pogled na cvetočo rastlino spremeni v čutno izkušnjo. Čeprav je videz rastline gotovo tisti, ki nas prepriča, da jo imamo in negujemo, pa ni nič manj pomemben tudi vonj, ta prodre nemara še globlje.
Med najbolj cenjenimi rastlinami zaradi intenzivnih vonjav so jasmin, sivka, mehiška čudežnica, ki jo pri nas poznamo pod imenom nočna frajla, nočni kadivnik ter osmantus, znan tudi po tem, da cveti jeseni in svojo dišavo širi v času, ko je večina drugih cvetlic že odcvetela.

Nočna frajla je še ena izmed tistih rastlin, ki očarajo s svojimi vonjavami. FOTO: Kanphotos/Getty Images
Toda nobena od njih ne oddaja tako prefinjene in bogate arome, kot jo navadna gardenija (Gardenia jasminoides). Gre za zimzeleni grmiček iz družine Rubiaceae, katerega naravni habitat so tropska in subtropska območja jugovzhodne Azije, Kitajska, Vietnam, Japonska in Tajvan. Ime jasminoides dolguje svojemu zapeljivemu vonju, ki spominja na jasmin, medtem ko je rod Gardenia poimenovan po škotskem botaniku Alexandru Gardnu, ki ga je kot prvi opisal v 18. stoletju. Vse odtlej je gardenija nepogrešljiv simbol elegance, prefinjenosti in eksotične lepote, ne le na vrtovih, temveč tudi v industriji parfumov in cvetličnih aranžmajev.
Gardenija lahko v zaprtih prostorih zraste vse tja do 1,5 metra, v naravi doseže še enkrat več. Njeni temno zeleni listi imajo sijočo površino, veliki in beli cvetovi pa se pojavljajo od pozne pomladi do zgodnje jeseni. Najpomembneje pa je, da so nosilci enega najbolj razkošnih vonjev v rastlinskem svetu. Vonj gardenije je globok, kremast, rahlo sladek, s sadnimi in jasminovimi notami in resnično pusti dolgotrajno izkušnjo. V parfumarski industriji se pogosto uporablja kot osrednja cvetlična nota visokokakovostnih dišav.
Za boljšo nego
Presadimo jo spomladi. Občasno lahko v vodo za zalivanje dodamo malo kisa. Liste trikrat na teden poškropimo z vodo. Uporabimo zemljo za lončnice s kislim pH. Po potrebi zalijemo z gnojilom z visoko vsebnostjo železa.
Občutljiva za prepih
Kljub svoji veličastnosti pa je gardenija znana predvsem kot zahtevna rastlina: potrebuje svetlobo, stalno vlažnost in rahlo kisla tla. Če je voda, s katero jo zalivamo, preveč alkalna, bodo listi začeli rumeneti in rastlina bo kazala prve bolezenske znake.

Gardenija marsikoga spominja na vrtnico, od tod tudi ime jasminova vrtnica. FOTO: Hana-photo/Getty Images
Idealna temperatura za rast je med 18 in 24 °C čez dan, nikoli ne sme pasti pod 15 °C. Zelo je občutljiva za prepih ter nenadne temperaturne spremembe. V zaprtih prostorih potrebuje vlažen zrak, kar dosežemo s škropljenjem listov z vodo oziroma uporabo vlažilnika zraka. Med rastno sezono jo je priporočljivo gnojiti s tekočim gnojilom za acidofilne rastline na vsakih 10 do 14 dni.
Pozimi rastlina preide v stanje mirovanja, zalivanje zmanjšamo, prenehamo gnojiti. Čeprav gardenije niti niso kaj prida nagnjene k škodljivcem, pa lahko v zaprtih prostorih privabijo listne uši, še posebno če je zrak suh in topel.
Razmnožujemo jo s potaknjenci, odvzetimi spomladi ali poleti. Presajanje je potrebno na od 2 do 3 leta, vedno v substrat, primeren za rododendrone, azaleje in druge rastline, ki imajo raje kisla tla.
Za vse tiste, ki imate radi izzive, na koncu pa še nagrado, je gardenija vrhunec domačega vrtnarjenja. Njena prisotnost ne polepša le prostora, temveč ustvari tudi aromatično vzdušje, ki je brez primere.
Prisotnost gardenije ne polepša le prostora, temveč ustvari tudi neverjetno aromatično vzdušje.