DOBRO JE VEDETI

Naval smrdljivcev: iščejo zavetje v naših domovih, tako jih lahko ujamete

Smrdljivke jeseni iščejo pot v hišo, da bi jim to preprečili, lahko izdelamo učinkovito domačo past; zakaj je pomembna feromonska vaba.
Lahko povzročijo škodo na vrtu in v sadovnjaku. FOTO: Saratm/Getty Images

Lahko povzročijo škodo na vrtu in v sadovnjaku. FOTO: Saratm/Getty Images

Pomagamo si z gosto mrežo. FOTO: Ricardo Bayerlein/Getty Images

Pomagamo si z gosto mrežo. FOTO: Ricardo Bayerlein/Getty Images

Precej smrdijo. FOTO: Edwin Remsberg/Getty Images

Precej smrdijo. FOTO: Edwin Remsberg/Getty Images

Lahko povzročijo škodo na vrtu in v sadovnjaku. FOTO: Saratm/Getty Images
Pomagamo si z gosto mrežo. FOTO: Ricardo Bayerlein/Getty Images
Precej smrdijo. FOTO: Edwin Remsberg/Getty Images
K. B.
 28. 9. 2026 | 16:13
5:02

V tem obdobju številni opažajo, da se na fasadah, oknih in vratih nabirajo t. i. marmorirane smrdljivke. Ker so pri iskanju poti v notranjost izjemno spretne, jih v hladnejših mesecih pogosto najdemo za omarami, zavesami, podstrešnimi oblogami in okenskimi okvirji, kjer so sicer neškodljive, nam pa lahko škodo povzročijo na vrtu in v sadovnjaku.

K sreči si lahko pomagamo, in sicer s pastjo, postopek izdelave so predstavili na družabnih omrežjih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto. Potrebujemo večjo plastično posodo, kad, sod ali odrezan rezervoar, vodo, tekoče milo ali detergent, črno folijo, ploščo ali drugo temno podlago, lepilo v pršilu, namenjeno lovljenju žuželk, ​agregacijsko feromonsko vabo za marmorirano smrdljivko (kupimo jo lahko prek spleta), vrvico, žico ali drugo pritrdilo za namestitev feromona.

Dvojno delovanje

Najprej pripravimo milnico: v spodnji del posode nalijemo vodo in dodamo tekoče milo. Priporočena koncentracija je približno dva odstotka, kar pomeni okoli 20 mililitrov tekočega mila na liter vode. Kot pojasnjujejo, mila ni treba dodajati toliko, da bi nastala gosta pena, saj je njegova naloga zgolj ta, da zmanjša površinsko napetost vode. Smrdljivka, ki pade v posodo, ne more obstati na gladini in iz nje odleteti, ampak se potopi. Količino vode prilagodimo velikosti zbiralnika. Plast naj bo dovolj globoka, da ujete stenice ne morejo doseči roba ali suhega dela posode, raztopino pa redno pregledujemo in jo po močnem dežju, izhlapevanju ali večjem ulovu po potrebi zamenjamo.

Čez posodo, nekoliko nad njeno odprtino, namestimo črno folijo, ploščo ali drugo temno podlago, saj se smrdljivke na taki površini zbirajo in približajo viru feromona. Del podlage premažemo z namenskim lepilom za lovljenje škodljivcev, ki naj bo primerno za zunanjo uporabo in odporno proti vremenskim vplivom. Nanesemo ga skladno z navodili na embalaži in pazimo, da ne pride v stik s kožo, otroki, domačimi živalmi ali površinami, ki jih ne želimo umazati. Lepljivi sloj občasno pregledamo; ko ga prekrijejo ujete žuželke, prah, listje in druge nečistoče, ga obnovimo ali zamenjamo podlago. Past na tak način deluje dvojno, saj se del smrdljivk ujame na lepljivi površini, druge pa padejo v posodo z milnico.

Pomagamo si z gosto mrežo. FOTO: Ricardo Bayerlein/Getty Images
Pomagamo si z gosto mrežo. FOTO: Ricardo Bayerlein/Getty Images

Feromonsko vabo pritrdimo na temno podlago oziroma nad sredino zbiralnika, kakor določa proizvajalec. Vabe ne odpiramo, režemo ali polivamo po pasti, če to ni izrecno navedeno v navodilih. Različni izdelki imajo različno dolgo učinkovanje, zato si zabeležimo datum namestitve in feromon pravočasno zamenjamo. Uporaba feromona je potrebna, saj posoda z milnico brez feromona ne bo delovala enako. Milnica ujete žuželke zadrži, feromon pa jih usmerjeno privablja k pasti.

Ne ob hišo

Položaj pasti je zelo pomemben del postopka. Ker feromon smrdljivke privablja, pasti ne postavljamo tik ob pridelek. Strokovna priporočila navajajo postavitev na rob nasada oziroma zunaj območja pridelave, najmanj 15–20 metrov stran od zaščitenih rastlin. Enako velja, ko hočemo smrdljivke pregnati od hiše. Past postavimo na stabilno, razmeroma odprto mesto in jo zaščitimo, da se ne bi prevrnila. Če jo postavljamo ob meji parcele, preverimo, da ne moti sosedov in ni dostopna mimoidočim.

Past redno pregledujmo, vsaj nekajkrat na teden preverimo, ali je v posodi še dovolj milnice, je raztopino razredčil dež, je lepljiva podlaga še učinkovita, je feromonska vaba še v predpisanem obdobju delovanja, se je past premaknila, morda celo prevrnila in ali so se vanjo ujele druge živali. Vsebino posode odstranimo tako, da ne onesnažimo vodotokov, ribnikov, vodnjakov ali zelenjavnih gred, pri ravnanju z lepilom in feromonsko vabo upoštevamo navodila proizvajalca.

Precej smrdijo. FOTO: Edwin Remsberg/Getty Images
Precej smrdijo. FOTO: Edwin Remsberg/Getty Images

Past ne bo preprečila vstopa vseh smrdljivk, zato je najpomembnejši ukrep fizično zapiranje poti, po katerih pridejo v stavbo. Strokovnjaki svetujejo, da v tem času pregledamo predvsem mreže na oknih in vratih, tesnila okoli okenskih okvirjev, špranje pod vhodnimi in balkonskimi vrati, odprtine okoli cevi in kablov, prezračevalne rešetke, stike med fasado in streho ter napušče, roletne omarice in podstrešne odprtine. Manjše razpoke zapremo z ustrezno tesnilno maso, na prezračevalne odprtine pa namestimo mrežico, ki ne ovira potrebnega pretoka zraka.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
PromoPhoto
WEBINAR
PromoPhoto
POLNJENJE
PromoPhoto
ZOBNI VSADKI
Promo
VEČ ENERGIJE
PromoPhoto
POKOJNINE
PromoPhoto
ZAVARUJ
PromoPhoto
TVEGANJE
PremiumPromo
TVEGANJA
Promo
VPOGLED V ZDRAVJE
Promo
FINANČNE TEŽAVE
Promo
NAGRADA
Promo
NOV DOM
Promo
VARNOSTNI INŽENIR LETA
Promo
FINANCIRANJE
Promo
SPREMEMB ZA STRANKE NI
PromoPhoto
RAZISKAVA
PromoPhoto
POTOVANJA
Promo
NALOŽBE
Promo
JESENSKE POČITNICE