Ne boste verjeli, kaj te živali počno s hrano svojih mladičev

Adelijski pingvini (Pygoscelis adeliae) so ena najbolj znanih vrst pingvinov na Antarktiki. So srednje veliki, zrastejo do okoli 70 cm in tehtajo od 3 do 6 kg. Njihovo telo je prilagojeno za plavanje, saj imajo kratka, a močna krila, ki delujejo kot plavutke. So odlični plavalci, v vodi so pravi akrobati – lahko dosežejo hitrost do 20 km/h, kar jim pomaga ubežati plenilcem in hitro ujeti plen. Sposobni so premagovati velike razdalje in potovati tudi do 70 km stran od svojih gnezdilnih območij. Na kopnem pa so precej nerodni, kar je značilno za vse pingvine. Znani so po skrbni starševski vlogi. Sezona parjenja običajno poteka novembra, ko se pingvini zbirajo v ogromnih kolonijah, ki štejejo tudi do 100.000 posameznikov. Samice običajno odložijo eno jajce, ki ga nato valijo tudi samci. Samec ali samica, ki tisti hip ne vali, medtem išče hrano.

Mladiče varujejo posebne varovalne skupine – nekakšni pingvinji vrtci, kjer se starši v vlogi varušk izmenjujejo. Mladiče varujejo in jih hranijo z ribami, kozicami in majhnimi morskimi organizmi – značilno hrano pingvinov. Pogosto skupaj v velikih skupinah lovijo plen. Vse, kar jedo, dobijo iz morja. Nimajo zob, na jeziku in nebu imajo zobem podobne bodice, ki jim pomagajo pri prehranjevanju. Imajo svojo različico zdravega prehranjevanja: naučili so se, da je bolje jesti rakce, ki so manj slani, saj ob majhnih količinah sladke vode v okolju ne smejo biti nenehno žejni. Da bi mladiči zaužili manj soli, pingvini hrano najprej pogoltnejo, v želodcu odstranijo kalijeve in natrijeve ione in jo nato izbljuvajo mladičem. Adelijski pingvini se spopadajo s številnimi izzivi. Zaradi topljenja ledu se zmanjšuje njihov življenjski prostor. Še vedno so tarče plenilcev, predvsem morskih zveri, kot so kiti, morske ptice in tjulnji.

Za mladiče ne skrbijo le starši. FOTO: Jerzy Strzelecki/Getty Images

Zaradi izginjanja življenjskega okolja so ogroženi. FOTO: Flammulated/Getty Images