

FOTO: Shutterstock

FOTO: Shutterstock

FOTO: Foto: Kmpzzz/Shutterstock



Tako kot poznamo pojem ekološka ozaveščenost, je danes vse bolj aktualna »hranozavest«. Gre za odnos do hrane, ki presega golo porabo – gre za razumevanje, da hrana ni samoumevna.
Da za vsakim kosom kruha stoji kmet, zemlja, voda, čas. Da vsako zavrženo jabolko ni le biološki odpadek, ampak tudi odsev našega odnosa do sveta. Kaj pravijo številke?
V letu 2022 je prebivalec Slovenije v povprečju zavrgel 72 kilogramov hrane. Približno 40 odstotkov je je bilo še vedno užitne, torej bi jo ob ustreznem ravnanju lahko rešili pred smetmi. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih – kar 47 odstotkov.
Sledili so gostinstvo in strežba hrane s 37 odstotki, trgovina z živili z devetimi odstotki in proizvodnja hrane s sedmimi odstotki. To pomeni, da se največ izgub zgodi tam, kjer imamo največ nadzora – doma. Čeprav pogosto mislimo, da v smeteh končajo predvsem olupki, kosti ali jajčne lupine, analiza pokaže drugačno sliko.
Najpogosteje se zavržeta sadje in zelenjava, večinoma zato, ker ju ne shranjujemo pravilno ali ju kupimo preveč. Prezreli paradižniki, ovenela solata ali porjavele banane se znajdejo v košu že po nekaj dneh. Med zavržki je tudi veliko kruha in pekovskih izdelkov – kupujemo jih za zalogo in ne porabimo pravočasno.
Pogosti so tudi mlečni izdelki, zlasti jogurti in siri, ki jim poteče rok uporabe, čeprav so večinoma še povsem varni za uživanje. Ob tem se pogosto izgubi tudi kuhana hrana – ostanki obrokov končajo med odpadki, čeprav bi jih lahko shranili in že z malo domišljije vključili v nov obrok.

Poleg količine zavržene hrane je pomenljiv še en podatek: več kot 70 odstotkov vse hrane, ki jo pojemo v Sloveniji, je uvožene.
Zavreči takšno hrano pomeni ne nazadnje vreči v smeti vse vire, ki so bili porabljeni za njen prevoz. Potrošniki imamo zato še večjo odgovornost, da z vsakim živilom ravnamo premišljeno.
Leta 2022 so gospodinjstva v Sloveniji za nakup hrane porabila skoraj 3700 evrov, kar pomeni približno 308 evrov na mesec. Največ so namenila za meso in mesne izdelke, sledili so žitni izdelki, predpripravljena hrana ter mleko, sir in jajca.
Ko zavržemo hrano, tako ne mečemo stran le hrane, temveč tudi precejšen del svojega proračuna. Zmanjšanje zavržkov se ne začne s kampanjami in zakoni, temveč – z majhnimi dejanji. S tem, da gremo v trgovino z nakupovalnim seznamom. Da načrtujemo obroke.
Da poznamo razliko med oznakama »uporabno najmanj do« in »uporabiti do«. Da mleko shranimo v najhladnejši del hladilnika, krompir pa v temen in suh prostor.
In ne nazadnje – da ostankov ne vidimo kot odpadek, ampak kot izziv za ustvarjalnost. Rižoto lahko naslednji dan spremenimo v polpete, iz zelenjavnih olupkov skuhamo jušno osnovo, iz ostanka mesa pripravimo sendviče. Takšni obroki niso manj vredni – pogosto so celo okusnejši.
Pobuda za dan brez zavržene hrane se je v Sloveniji začela že leta 2021 kot civilna iniciativa, ki je povezala šole, nevladne organizacije, podjetja in strokovnjake s področja trajnosti. Njen cilj je bil opozoriti na obseg problema in spodbuditi ljudi, da s hrano začnejo ravnati bolj odgovorno.
A šele 13. aprila 2023 je vlada 24. april tudi uradno razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane. Pobudo so podprli številni partnerji – okoljske organizacije, šole, podjetja in ministrstva. Skupaj so oblikovali kampanjo, ki ni ostala le pri besedah. Ključno sporočilo so Lidl Slovenija, Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupina Etri z Mini tovarno in podjetje TAM-TAM povzeli v novi besedi: hranozavest.

Ta označuje zavestno in spoštljivo ravnanje s hrano – v vsaki fazi, od nakupa do porabe. Hranozavesten posameznik načrtuje obroke, razume pomen sezonskih in lokalnih živil, zna presoditi, kdaj je živilo resnično pokvarjeno in kdaj le ni več popolnega videza. Ne pusti se zapeljati akcijskim ponudbam, ki vodijo do odvečnih zalog, temveč kupuje z mislijo na to, kaj bo dejansko porabil.
Tak posameznik ceni trud pridelovalcev, spoštuje planet in ne zavrže tistega, kar je mogoče še uporabiti. Hrano pravilno shranjuje, zna uporabiti ostanke za nove obroke, razmišlja o količinah in se zaveda, da vsak grižljaj šteje.
V Sloveniji imamo srečo – živimo v okolju, kjer nam hrana ni nedosegljiva in kjer imamo praviloma polne trgovine ter hladilnike. A dovolj hrane ne pomeni, da jo lahko jemljemo za samoumevno.
Zavržena hrana je tudi etično vprašanje. Po podatkih Združenih narodov je leta 2023 kar 733 milijonov ljudi po svetu trpelo zaradi lakote. Še več – skoraj 2,8 milijarde ljudi si ne more privoščiti zdrave prehrane. V času, ko svet proizvede dovolj za vse, je ta razkorak med obiljem in pomanjkanjem eden največjih paradoksov.
Slovenski dan brez zavržene hrane nas ne opozarja le na problem, ampak nas spodbuja k dejanjem. Da vsak pri sebi začne razmišljati drugače že pri naslednjem obroku. Naj bo 24. april začetek trajnejših navad.