

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Stefan Amer/Gettyimages

FOTO: Gettyimages




Po prepiru s partnerjem se včasih zdi najlažje molčati, ne odgovarjati na sporočila, se izogibati pogledu in demonstrativno zaloputniti vrata. Mnogi mislijo, da se s tem zavarujejo ali si ohladijo glavo, psihologi pa opozarjajo, da je tako imenovano tiho kaznovanje lahko za zvezo veliko nevarnejše kot sam prepir.

Skoraj vsak se je že znašel v situaciji, ko je po sporu nastopila popolna tišina. Nekateri partnerja ignorirajo ure ali dneve, nekateri brez besed zapustijo prostor, drugi pa molk uporabljajo kot obliko kazni. Ta vzorec vedenja ima tudi strokovni izraz: silent treatment oziroma kaznovanje z molkom. Raziskovalci z univerze v Sydneyju opisujejo tudi njegovo bolj ekstremno obliko, tako imenovani demonstrativni molk, ko oseba odkrito kaže, da partnerja ignorira: z nenadnim odhodom, zavračanjem komunikacije ali popolnem izogibanjem stika.
Psihologi pojasnjujejo, da ignoriranje ni nedolžen način izogibanja konfliktu. Po besedah profesorice psihiatrije Gail Saltz kaznovanje z molkom, čeprav se oseba tega ne zaveda popolnoma, pravzaprav predstavlja obliko nadzorovanja. Z drugimi besedami: tišina ni premor od konflikta, temveč poskus nadzora nad situacijo in čustvi druge osebe.

Oseba, ki se znajde na drugi strani tišine, pogosto občuti:
Mnogi nato nenehno analizirajo situacijo in se sprašujejo: »Kaj sem naredil/-a narobe?«, »Sem vse uničil/-a?«, »Me ne ljubi več?« Raziskave kažejo, da socialno ignoriranje aktivira iste dele možganov kot fizična bolečina. Možgani zavrnitev doživljajo pravo poškodbo.
Paradoks je v tem, da številni molk doživljajo kot samoobrambo. Ko čustva postanejo premočna, se pojavi potreba po odmiku, kar je popolnoma normalno. Težava nastane, ko namesto iskrenega: »Potrebujem nekaj časa, da se pomirim,« popolno ignoriranje nastopi brez pojasnila. Včasih tišina daje celo občutek moči in nadzora, kot da je oseba zmagala v prepiru. Toda ta občutek traja kratko, dolgoročno pa ruši odnos in zaupanje.
Situacija postane resna, ko:
V teh primerih opozarjajo psihologi, gre lahko za obliko čustvene zlorabe. Največja težava ni sam premor, temveč negotovost, kajti partner ne ve, kaj se dogaja in kdaj se bo komunikacija znova začela.

Strokovnjaki svetujejo, da tiho ignoriranje zamenjamo z zavednim premorom. Namesto izginotja iz pogovora je veliko bolj zdravo reči: »Trenutno sem preveč čustven/-a. Potrebujem nekaj časa, da se pomirim. Čez eno uro se vrnem k pogovoru.«
Pomembne so tri stvari:
Prav negotovost namreč drugo osebo najbolj prizadene.
Molk po prepiru se lahko zdi lahek izhod iz čustvenega kaosa, vendar redko reši težavo. Pogosteje konflikt samo zamrzne in ustvari še večjo razdaljo med partnerjema. Psihologi opozarjajo, da dolgotrajno ignoriranje postopoma uničuje zaupanje in občutek varnosti v zvezi. Vendarle tišina ni vedno slaba: če služi kot kratek in iskren premor pred nadaljevanjem pogovora, lahko pomaga umiriti čustva in izboljša komunikacijo, piše Glossy.rs.