Plinski štedilniki so pač običajen del kuhinje, a imajo tudi neprimerno manj nedolžno plat. Med vsakodnevnim kuhanjem spuščajo v zrak nadvse škodljive snovi, ki jih uporabniki pogosto sploh ne zaznajo, posledice pa so lahko zelo resne in lahko pomenijo slabšanje kakovosti zraka v prostoru, kjer preživimo veliko časa. Po Evropi na milijone ljudi vsak dan vdihuje izpuste, ki nastajajo pri zgorevanju fosilnega plina. Glavna težava je v dušikovem dioksidu (NO2), plinu, ki draži dihala, sproža vnetja in povečuje tveganje za pljučne ter srčno-žilne zaplete. Znanstveniki opozarjajo, da je vpliv lahko tako velik, da se odrazi tudi v krajši življenjski dobi. Še posebno ranljivi so otroci, starejši in ljudje z astmo ali drugimi boleznimi dihal. Najnovejše ocene raziskovalcev s španske univerze Jaume I kažejo, da je izpostavljenost NO2 iz plinskih kuhalnikov povezana s skoraj 40.000 prezgodnjimi smrtmi na leto v EU in Združenem kraljestvu ter da lahko redna izpostavljenost temu plinu življenje skrajša za skoraj dve leti. Posebno skrb vzbujajoče je, da so v domovih s plinskimi štedilniki izmerjene koncentracije onesnaženja pogosto višje, kot pa so priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).
Približno tretjina evropskih gospodinjstev še vedno kuha na plin.
Približno tretjina evropskih gospodinjstev kuha na plin. Evropska zveza za javno zdravje opozarja, da je dejanska nevarnost najbrž še večja, saj vse analize ne zajamejo še drugih škodljivih snovi, denimo, benzena in ogljikovega monoksida. Ravno zato zdaj v Bruslju pozivajo k strožji regulaciji plinskih naprav in k spodbudam za prehod na čistejše, manj onesnažujoče možnosti kuhanja.
Pravočasno ukrepajmo
Pri tem je še kako pomemben slovenski vidik. Slovenija je po ocenah Evropske zveze za javno zdravje med 13 članicami EU, kjer gospodinjstva s kuhanjem na plin dosegajo takšne ravni NO2, ki presegajo smernice SZO. Po podatkih Sursa predstavlja kuhanje približno štiri odstotke končne porabe energije v slovenskih gospodinjstvih. Kar pomeni, da to vprašanje še zdaleč ni samo oddaljen evropski problem, pač pa je velika verjetnost, da se skriva v naši domači kuhinji. Še dodatno skrb vzbujajo meritve iz več evropskih držav. Terenska raziskava je pokazala, da je bila povprečna koncentracija NO2 v kuhinjah s kuhanjem na plin za skoraj 13 mikrogramov na kubični meter višja, kot pa znaša v gospodinjstvih z električnim kuhanjem.
Nad še dovoljeno koncentracijo
»V 13 od 27 držav članic EU so v domovih, kjer uporabljajo plinske kuhalne naprave, koncentracije NO2 v zaprtih prostorih višje od smernic Svetovne zdravstvene organizacije,« sporoča Evropska zveza za javno zdravje. Države, ki presegajo priporočljivo raven: Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.
Kaj torej vdihujemo med kuhanjem? Dušikov dioksid nastaja pri zgorevanju fosilnih goriv. Najpogosteje ga povezujemo s prometom, vendar pa so pomemben vir tudi plinski gospodinjski aparati. V zaprtih prostorih, kot je kuhinja, lahko njegova koncentracija naglo naraste nad varne meje. Posledice so lahko napadi astme, poslabšanje obstoječih pljučnih bolezni, težave s srcem in v najhujših primerih prezgodnja smrt. Strokovnjaki svetujejo osnovne zaščitne ukrepe: redno zračenje prostora, uporabo kuhinjske nape in dobro prezračevanje tudi po koncu kuhanja. Ti ukrepi bodo izpostavljenost škodljivim plinom občutno zmanjšali.
Slovenija je med tistimi državami EU, kjer uporabljajo plinske kuhalne naprave, koncentracije NO2 v zaprtih prostorih pa so višje od smernic SZO. FOTO: Bet_noire/Getty Images
Posledice so lahko napadi astme, poslabšanje obstoječih pljučnih bolezni, težave s srcem in v najhujših primerih tudi prezgodnja smrt. FOTO: Antonioguillem/Getty Images
