Novoletna jelka: najbolj ekološko je v loncu

Večina slovenskih krajev je v teh dneh, ko na rahlo poplesava sneg, zasijala v praznični podobi, tudi marsikateri dom je že okrašen ali bo kmalu. Omislimo si takšno smrečico, ki je zrasla v naravi in na poti do nas pripotovala čim manj kilometrov, saj slednje močno obremenjuje okolje. Najbolj ekološka možnost je drevo v loncu, ki ga po praznikih ne bomo zavrgli, temveč posadili na vrtu. Ponudba večinoma umetno vzgojenih drevesc različnih oblik in velikosti v trgovskih centrih in na tržnicah je velika. Med domačimi drevesnimi vrstami prevladujejo navadna smreka, domača bela jelka in bori, med tujimi španska in grška jelka, kavkaška jelka, različne vrste borov in srebrnih smrek. Za prodajo vzgojena drevesca so označena s plombo in nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, ki dokazujeta, da so pridobljena brez škode za gozd in z minimalnim vplivom na okolje. Večina pri nas posekanih prazničnih drevesc je s Kočevskega z zaraščajočih se kmetijskih površin, ki jih s košnjo nihče ne vzdržuje.

Pri nakupu pazimo, da ima drevo močno steblo, ki vsebuje več vlage, zato smrečica zdrži dlje, in da ima na otip vlažne iglice. In cena? Ta je seveda odvisna od velikosti, košatosti drevesa pa tudi od vrste. Pogled na spletne strani prodajalcev kaže, da je mogoče manjšo božično jelko v posodi dobiti že za dobrih 28 evrov, povprečna cena se giblje malo nad 40 evrov, za najdražje pa je treba odšteti tudi več kot sto evrov. Podobne so tudi cene novoletnih smrek.