Jesen je čas, ko se sadovnjak počasi prazni, domača klet pa polni. Pri jabolkih se dobra ozimnica začne že na drevesu. Če jih oberemo prezgodaj, še niso dovolj razvita za dobro skladiščenje, če čakamo predolgo, pa bodo hitreje izgubljala čvrstost. Pravi čas obiranja zato ni določen le s koledarjem, temveč s sorto, lego in razmerami v posameznem letu. Doma si lahko pomagamo s preprostim preizkusom: jabolko je praviloma pripravljeno, ko se ob rahlem dvigu in zasuku zlahka loči od vejice. Pri tem naj pecelj ostane na plodu. Spremeni se tudi osnovna barva, meso je še čvrsto, pri številnih sortah potemnijo semena. Sama rdeča obarvanost ni dovolj zanesljiv znak, saj je lahko jabolko lepo rdeče, a še ne dovolj zrelo za obiranje. Da bomo res prepričani o primerni zrelosti, jabolko prerežemo, pogledamo pečke in, ne nazadnje, poskusimo.
Za dobro domačo ozimnico izberemo primerno sorto.

Zrelost preverimo tudi tako, da sadež prerežemo. FOTO: Roman Samokhin/getty Images
Ni vsako jabolko namenjeno dolgemu čakanju v kleti. Med pri nas pogostejšimi sortami sta gala in elstar zgodnejši in sta zato predvsem za sprotno porabo. Za daljše skladiščenje so primernejše poznejše sorte, kot so jonagold, idared, pinova in topaz. Tudi zlati delišes, evelina in fuji lahko shranjujemo, vendar je pri vseh pomembno, da jih oberemo ob ustrezni zrelosti. Na obstojnost vpliva tudi zdravstveno stanje plodov. Za ozimnico izbiramo čvrsta in nepoškodovana jabolka. Tista, ki so jih poškodovali toča, bolezen, sončni ožig ali udarec, raje porabimo prej. Pri obiranju z njimi ravnamo nežno. Jabolko primemo z dlanjo, ga rahlo privzdignemo in zavrtimo, ne vlečemo ga z veje in ne mečemo v zaboj, prav tako ga ne stiskamo, saj se lahko poškodba pokaže šele pozneje. Pred skladiščenjem jabolk ne peremo, ampak jih pregledamo in izločimo načeta.
Hladno, temno in dovolj vlažno
Optimalne razmere za dolgotrajno skladiščenje jabolk bi težko zagotovili v domači kleti: temperatura mora biti od 0 do 2 °C in relativna zračna vlaga približno 90–95 odstotkov. Doma takšne razmere le redko lahko zagotovimo, se pa jim poskušajmo čim bolj približati. Čim hladnejši, temnejši in stabilnejši je prostor, tem počasneje bodo jabolka izgubljala kakovost. Pri previsoki temperaturi bodo hitreje zorela, v presuhem prostoru pa bodo izgubljala vodo, se krčila in postajala mehka. Paziti moramo tudi, da temperatura ne pade pod ledišče.
Običajna klet ne more tekmovati z nadzorovanim skladiščem, lahko pa ob dobrih razmerah jabolka ohrani še dolgo po jesenskem obiranju.

Po nekaj mesecih ne bodo več sijoča, ohranila pa bodo okus. FOTO: Kinga Krzeminska/Getty Images
Plodove zložimo v čiste plitve zaboje, najbolje v eno ali dve plasti, da se čim manj pritiskajo. Večjo zalogo je smiselno razdeliti v več zabojev, saj jo bomo tako lažje pregledovali. Jabolka tudi po obiranju oddajajo etilen, ki pospešuje zorenje, zato jih je bolje hraniti ločeno od drugega sadja in zelenjave. Na zalogo nato ne pozabimo. Vsakih nekaj tednov jo pregledamo in odstranimo mehke ali gnile plodove. Spomladi naša jabolka morda ne bodo videti tako sveža, čvrsta in napeta kot tista na trgovskih policah, saj so slednja lahko shranjena v nadzorovanih industrijskih razmerah, ki jih doma težko dosežemo. Domača bodo morda izgubila nekaj čvrstosti in svežega videza, vendar bodo v dobrih razmerah še vedno okusna za uživanje. Če imamo svoj sadovnjak in je jabolk dovolj, je takšna ozimnica vsekakor smiselna, zlasti pri sortah, ki so namenjene daljšemu skladiščenju. Če pa jih kupujemo, je računica nekoliko drugačna. Namesto da jih več mesecev hranimo v domači kleti, je pogosto preprosteje kupovati manjše količine sproti. Tako se izognemo izgubam in imamo na mizi vedno čim bolj sveže sadje.

Hranimo jih v kleti, v kateri poskušamo ustvariti čim boljše razmere za skladiščenje. FOTO: Imagebroker/helmut Meyer Zur Cap/Getty Images