Obrezano drevo je bolj zdravo, če je zima mila, začnemo to opravilo že prej

Ko zima odhaja in se narava začne prebujati, je čas, da se lotimo enega najpomembnejših opravil v sadnem vrtu – rezi sadnega drevja. To lahko začnemo že jeseni, ko odpade listje, a za manjše vrtnarske nasade je vendarle priporočljivo, da to opravilo izvedemo zgodaj spomladi.

Sadna drevesa brez obrezovanja sicer rastejo in obrodijo, vendar se hitreje izčrpajo, krošnja postane pregosta, plodovi pa manj kakovostni. Obrezovanje je ključno za zdravo rast, spodbuja razvoj rodnega lesa, izboljšuje zračnost krošnje in zmanjšuje potrebo po škropljenjih. Pravilno obrezana drevesa so odpornejša proti boleznim in bolje obrodijo.

Čas obrezovanja je odvisen tudi od vrste drevesa. Pečkarje, kot so jablane in hruške, je najbolje obrezovati pozimi. Vzgojne oblike jablan lahko z rezjo vzdržujemo tudi poleti. Koščičarje, kot so slive, češnje, višnje, marelice, breskve in nektarine, običajno obrezujemo spomladi ali poleti, saj so občutljivi za bolezni.

Bistvena metoda za doseganje dolgoročne produktivnosti drevesa Foto: Roman Mavec

Postopek rezi teh sadnih vrst je odvisen tudi od velikosti nasada. V večjih nasadih se obrezovanje lahko začne takoj po obiranju ali po novem letu, ko so vremenske razmere ugodne. Na manjših vrtovih pa je najbolje obrezovati drevesa šele spomladi, ko sneg začne kopneti in je delo prijetnejše. Takrat se po drevesu že pretakajo hranilne snovi, kar omogoči bolj uravnoteženo rast.

Hormonsko ravnovesje

Začnemo z breskvami, ki hitro začnejo spomladansko rast. Nato nadaljujemo z jablanami, hruškami, slivami, vse do marelic, ki jih obrežemo tik pred brstenjem. Za drevesa, kot so češnje, breskve in marelice, je priporočljivo, da rez razdelimo na dva dela: prvo obrezovanje izvedemo po obiranju, da prezračimo krošnjo, drugo pa spomladi, ko oblikujemo drevo in opravimo natančnejše posege. Vreme ima pri obrezovanju ključno vlogo: v suhem in toplem obdobju se rezne rane hitreje celijo, zato je priporočljivo rezati v obdobjih brez padavin. Če so zime mile, lahko začnemo prej, v primeru daljših obdobij mraza pa je bolje počakati, da temperature nekoliko narastejo.

Obrezovanje sadnega drevja pomeni odstranjevanje vej, poganjkov ali brstov za usmerjanje rasti, rodnosti in zdravja drevesa. S tem se hranila preusmerijo v veje in poganjke, ki ostanejo, kar spodbuja razvoj kakovostnih plodov. Aktivirajo se speči brsti, izboljša se fotosinteza in poveča odpornost proti boleznim. Obrezovanje vpliva tudi na hormonsko ravnovesje, saj uravnava delovanje rastnih hormonov, ki določajo rast in razvoj drevesa. Pravilna rez tako ni le mehanski poseg, marveč metoda za doseganje dolgoročne vitalnosti in produktivnosti drevesa.

Poznavanje lesa

Pri obrezovanju je nadvse pomembna tudi vrsta lesa. Sadno drevje tvori rodni les, ki nosi cvetne popke in pozneje plodove, ter vegetativni les, ki služi predvsem za rast drevesa. Pri obrezovanju je ključno prepoznati in ohraniti rodni les. Le tako bo drevo dalo želeni pridelek. Različne vrste sadnega drevja – kot so jablane, hruške, breskve, češnje in marelice – imajo specifične značilnosti rodnega lesa, kar pomeni, da jih ne smemo rezati na enak način.

Jablane je najbolje obrezovati pozimi. Foto: Redstallion/Getty Images

Rodni les prepoznamo po obliki očes na poganjkih. Rodna očesa so okroglasta, bolj razvita, medtem ko so listni brsti manj razviti in koničasti. Breskev in nekatere druge sadne vrste najbolje rodijo na enoletnem lesu, zato je pomembno, da stare veje nadomeščamo z mladimi poganjki, ki bodo naslednje leto obrodili. Pomembno je, da enoletne poganjke prikrajšamo, saj breskve potrebujejo dobro osvetlitev in zračenje. V zadnjih letih, še zlasti pri jablani in hruški, zaradi pogostih pozeb in nato obilnega pridelka opažamo pomanjkanje pravih rodnih brstov, kar vodi v izmenično rodnost.

Marelic ne režemo, razen pri mladih nasadih, ko drevesne krošnje oblikujemo. Foto: Simona Demšar

Da drevesa ne preidejo v prekomerno rast, je priporočena manj intenzivna rez. Pri rezi jablan in hrušk je treba upoštevati, da se rodni brsti oblikujejo predvsem na dvoletnem in triletnem lesu. Češnje rodijo na večletnem lesu, zato jih praviloma ne režemo. Pomembno je, da pri gostih krošnjah odstranimo cele poganjke. Sliv in marelic ne režemo, razen izjemoma pri mladih nasadih, ko drevesne krošnje oblikujemo.