Od hiše do hiše skozi prostor in čas

Pogled v preteklost skozi okno stare fotografije je vedno zanimiv. Še toliko bolj, če so jih pred desetletji posneli ugledni umetniki. Štanjel na Krasu je ob vseh tegobah, ki so ga doletele v zadnjih 100 letih, imel tudi nekaj sreče. S svojo vzvišeno razgledno lego nad stičiščem petih važnih prometnih poti, z gradom in obzidjem iz časa turških vpadov je bil celo v ruševinah tako slikovit, da je pritegnil pozornost likovno izšolanih mož. Kljub temu – ali morda tudi zato – ker je bil z vojaško bolnišnico in pokopališčem v zaledju soške fronte prizorišče velikega trpljenja in množičnega umiranja, ker ga je zaznamovalo četrt stoletja italijanske zasedbe in ker je bil med drugo svetovno vojno velik del vasi, menda iz strateških razlogov, sistematično razdejan, nato pa med zavezniško vojaško upravo še več let ločen od matične države.

Med ruševinami, ki so pričale o neizprosnosti vojne, in stiskami, ki so večino preživelih Štanjelcev prisilile, da so si uredili domove v dolini ali so odšli v svet, pa življenje v kamnitem naselju ni povsem zamrlo. V 50. letih se je začela sanacija ruševin, desetletje pozneje tudi sistematična obnova. Takrat in že prej na celotnem Krasu nastale fotografije – podobe Štanjela so med njimi najštevilnejše – so skoraj edino in zato toliko bolj dragoceno pričevanje o času, ki bi si ga sicer še težje predstavljali.
Letošnja prireditev Dnevi evropske kulturne dediščine s Tednom kulturne dediščine s skupnim imenovalcem Spoznaj? Varuj! Ohrani! je bila priložnost, da se izbor teh fotografij, ki so jih med drugim posneli slikarji Veno Pilon, Božidar Jakac in Lojze Spacal, predstavi današnjim prebivalcem Štanjela in širši javnosti. Pregled z naslovom Od hiše do hiše skozi prostor in čas 1922–1969 je postavljen v zgornjem Štanjelu v Grajžarjevi galeriji, ki jo vodi Vlasta Markočič. Pri pripravi in odprtju razstave, ki bo na ogled do 18. novembra, je z gradivom iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani strokovno sodelovala etnologinja Mojca Račič.

Razstavljene fotografije so izbrane iz treh zaokroženih fotografskih zbirk muzeja: iz zbirke Vena Pilona, Tiskovnega urada in Kraške hiše. Na spletni strani osrednje slovenske etnološke muzejske ustanove si je mogoče ogledati tudi več sto spontano ali z določenim namenom narejenih fotografij drugih krajev. Posnetki umetnikov po kakovosti včasih zaostajajo za izdelki izkušenih fotografov, odlikujejo pa se po izbiri pogledov na motive.

Obiskovalci se lahko preizkusijo še v poznavanju današnjega Štanjela. Če utegnejo, jih galerija Grajžarjeva hiša vabi, da se z zloženko s fotografijami devetih motivov v rokah sprehodijo po vasi ter primerjajo nekdanjo podobo stavb in ulic z njihovim današnjim videzom ali pa v pripravljena okenca pod fotografijami vpišejo odgovore na ne posebno zahtevna vprašanja. Na primer, iz koliko delov je sestavljena lepo oblikovana kamnita šapa znamenitega vodnjaka pred Kraško hišo, koliko stopnic ima večkrat fotografirano stopnišče za cerkvijo sv. Daniela in podobno.