Orhideja brez cvetov ni mrtva

Orhideje (Orchidaceae) slovijo kot zahtevne rastline, vendar je najpogostejša sobna orhideja, falenopsis (Phalaenopsis) oziroma metuljasta orhideja, precej hvaležna. Prav to vrsto oziroma njene hibride najpogosteje kupujemo že cvetoče. Takrat je skrb razmeroma preprosta, ko začnejo cvetovi odpadati, pa pride trenutek resnice: kaj zdaj? Jo porežemo, presadimo, pognojimo ali preprosto čakamo?

Falenopsis lahko cveti kadar koli v letu, njegovi cvetovi pa na rastlini pogosto vztrajajo več mesecev. Zato nima strogo določenega cikla, v katerem bi denimo jeseni odcvetel, nato pa do pomladi počival. Po cvetenju še naprej razvija liste in korenine ter si nabira zaloge za novo cvetno steblo, starega pa ni treba vedno odstraniti. Zeleno steblo lahko skrajšamo nad drugim ali tretjim kolencem oziroma očescem in počakamo, ali bo iz njega pognal nov cvetni poganjek. Porjavelo in posušeno steblo odrežemo pri dnu.

Hladnejše noči spodbudijo cvetenje

Ker se dnevi krajšajo, je pomembno, da ima orhideja čim več svetlobe. Najbolje se bo počutila na svetli vzhodni ali zahodni okenski polici, kjer ni izpostavljena močnemu neposrednemu soncu. Poletno mesto nekoliko dlje od okna lahko jeseni zamenja svetlejši prostor. Premalo svetlobe je namreč eden od razlogov, da zdrava rastlina ne nastavi novega cvetnega stebla. Zalivanje prilagodimo razmeram in ne koledarju, pri tem pa opazujemo substrat, ki se zaradi manj svetlobe in počasnejše rasti suši počasneje. Ko je skoraj suh, rastlino temeljito zalijemo in pustimo, da odvečna voda odteče. Voda ne sme zastajati v lončku, prav tako ne sme ostati v sredini med listi, saj lahko povzroči gnitje. Tudi gnojenje jeseni nekoliko omejimo. Dokler rastlina aktivno raste, jo lahko še zmerno dognojujemo z gnojilom za orhideje, pozimi, ko je rast počasnejša, gnojimo le malo oziroma sploh ne. Preveč gnojila lahko povzroči kopičenje soli v substratu in poškoduje korenine.

Prav temperaturna sprememba je jeseni pomembna za rastline, ki čakajo na novo cvetno steblo. Pri številnih falenopsisih je padec nočnih temperatur eden od signalov za njegovo nastavljanje. Koristi mu lahko, če je ponoči nekaj stopinj hladneje kot podnevi. Velike temperaturne razlike niso potrebne: rastlina je tropska in ne mara mraza, prepiha ali sunkovitih sprememb. Temperatura naj ostane približno nad 16 stopinjami. Med cvetenjem ali razvojem popkov z velikimi spremembami ne eksperimentiramo. Takrat ji najbolj koristi čim bolj enakomerno okolje.

Korenine potrebujejo zrak

Posebno pozornost namenimo koreninam. Falenopsis je epifit, kar pomeni, da v naravi raste na drugih rastlinah, njegove korenine pa so prilagojene zračnemu okolju. Tudi doma ga sadimo v zračen substrat za orhideje, najpogosteje na osnovi lubja. Praktičen je prozoren lonček, saj lahko skozi njega spremljamo stanje korenin in vlažnost substrata. Zdrave korenine so čvrste in srebrnkaste, po zalivanju pa pozelenijo.

Presajanje ni obvezno jesensko opravilo. Zračnega substrata in zdravih korenin zato ni treba motiti. Ko se začne lubje razgrajevati in zadrževati preveč vode, je čas za svež substrat; praviloma je to približno na dve leti. Pravkar odcvetela rastlina, ki potrebuje presajanje, je za to primerna, sicer pa lahko počakamo na začetek nove rasti korenin.