

Z dobrim seznamom bo pakiranje lažje. FOTO: J_art /Getty Images

Manj tekočin prihrani prostor. FOTO: Olga Peshkova/Getty Images

Naj se vsi modni kosi v kovčku ujemajo. FOTO: Peter Dazeley/Getty Images



Dobro pravilo pri pakiranju je, da se za vsak kos, ki ga želimo vzeti, vprašamo, ali ga bomo oblekli vsaj dvakrat. Če je odgovor ne, naj ostane doma. Izjema so spodnje perilo, kopalke ali zelo namenski kos, za katerega vemo, da ga bomo res potrebovali. Največ prostora v kovčku običajno zavzamejo oblačila, ki jih vzamemo »za vsak primer«, potem pa jih na dopustu sploh ne oblečemo.
Kovčka ne napolnimo do zadnjega.
Na počitnice vzemimo kose, ki se med seboj ujemajo. Namesto petih popolnoma različnih kombinacij vzemimo s seboj oblačila v podobnih barvah, ki jih lahko kombiniramo med seboj. Tri majice, dva spodnja dela, topla jopica, en večerni kos, dva para kopalk ter sedem kosov perila in nogavic je vse, kar potrebujemo za teden dni na morju, tudi za več, če imamo na počitnicah možnost pranja. Če izberemo nevtralne barve in en ali dva bolj opazna dodatka, lahko iz malo kosov sestavimo več različnih kombinacij. Najbolj uporabni so kosi, ki se ne mečkajo hitro, se hitro sušijo in jih lahko oblečemo podnevi ali zvečer.
Pri čevljih bodimo neusmiljeni. Običajno zadostujejo največ trije pari: tisti, ki jih imamo obute na poti, udobni sandali ali natikači in en lepši oziroma športni par, odvisno od dopusta. Najtežje čevlje obujemo za na pot. Čevlje v kovčku napolnimo z nogavicami ali drugimi manjšimi predmeti, vsak par pa damo v vrečko, da ne umaže oblačil. Čevlji, v katerih doma ne zdržimo nekaj ur hoje, ne spadajo na dopust, pa naj bodo še tako lepi. Zvijanje oblačil prihrani prostor in omogoči boljši pregled nad kovčkom. Majice, kratke hlače, pajkice in oblačila za prosti čas zvijmo v rolice. Bolj občutljive kose položimo na vrh. Pri srajcah, lanenih kosih in oblačilih, ki se hitro mečkajo, je bolje, da jih zložimo bolj nežno in jih ne stisnemo med težje stvari.
Še večji red naredijo pakirne kocke oziroma organizatorji za kovček, ki so na voljo v trgovinah. V eno damo majice, v drugo spodnje perilo, v tretjo kopalke ali športna oblačila. Tako ni treba razmetati polovice kovčka, ko iščemo točno določen kos. Dobro je, da kocke niso napolnjene do konca, saj se potem oblačila manj mečkajo in jih lažje zapremo. Priporočljivo je imeti dodatno kocko ali vrečko za umazano perilo.

Kovčka ne napolnimo do zadnjega. Na poti bomo morda kupili kakšno malenkost, mokre kopalke bodo potrebovale prostor, oblačila pa po prvem dnevu ne bodo več tako lepo zložena kot doma. Če kovček zapremo samo tako, da sedimo na njem, smo skoraj zagotovo vzeli preveč. Bolje je pustiti nekaj praznega prostora kot se vsak dan boriti z zadrgo. Dokumenti, denar, telefon, polnilnik, očala, osnovna zdravila, robčki in ena dodatna majica naj ne bodo zakopani na dnu kovčka. Imejmo jih v manjši torbi ali lahko dostopnem delu prtljage. Tako se izognemo živčnemu brskanju na letališču, v avtu ali na avtobusu. Pri letalskem potovanju je dobro, da so najnujnejše stvari pri roki tudi, če oddana prtljaga zamuja.
Knjige so čudovite, a v kovčku hitro postanejo težak luksuz. Roman, kriminalko ali turistični vodnik si pred odhodom raje naložimo na telefon, tablico ali e-bralnik. Tako prihranimo prostor in težo, branje pa imamo vedno pri roki. Če vseeno ne moremo brez klasične knjige, vzemimo eno, ne treh, in jo po branju zamenjamo, podarimo ali pustimo v nastanitvi, če imajo knjižno polico za goste.
