Palčica je bila spremljevalka vsakega družinskega dopusta

Če vas bo pot poleti zapeljala v Bistro pri Vrhniki, si lahko v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS) ogledate občasno razstavo Modro na belem: Fenomen prikolice Adria. Obenem je na ogled občasna razstava Adria: Retrospektiva, ki skozi serijo izvirnih ilustracij avtorja Georga Gedla odstira šest desetletij razvoja industrijskega oblikovanja počitniških vozil te blagovne znamke.

Počitniška prikolica Adria v avtokampu

Udobje apartmaja

Z občasno razstavo Modro na belem: Fenomen prikolice Adria se v TMS posvečajo šestim desetletjem tradicije izdelave počitniških prikolic v Sloveniji. Prikolice, ki so jih začeli leta 1965 izdelovati v podjetju Industrija motornih vozil Novo mesto (IMV), so se najprej uveljavile kot prvovrsten izvozni artikel na zahodnih trgih in se postopoma prebile v sam evropski vrh. Doma se je počitniška prikolica uveljavila z manjšim zamikom, k čemur je pripomogel le zlagoma razvijajoč se življenjski standard. IMV, ki je k nakupu aktivno spodbujal delovne organizacije, je končnega potrošnika doma učinkovito dosegel z najmanjšim in najcenejšim modelom, ki se ga je v tisku prijel vzdevek Palčica. Zaradi nizke teže so ga brez težav vlekli tudi manj zmogljivi avtomobili, kot je bil v tistem času razširjeni Zastavin fičko ali še en prodajni hit IMV, katrca. Kljub majhnosti je Adria 305 z nekaj prilagajanja omogočala letovanje tudi štiričlanske družine.

»In ravno IMV Adria Caravan 305 Turist je konec leta 2023 obogatila zbirke TMS. Najmanjšo predstavnico prve generacije prikolic Adria je muzeju skoraj pet desetletij po nakupu podarila družina Koporc. Vse od nakupa konec 70. let prejšnjega stoletja do 2015. je bila Palčica zvesta družinska spremljevalka na vsakoletnih dopustih v Istri. Modro-beli prikolici je pripadel še platneni predprostor proizvajalca Induplati iz Jarš, ki je skupaj z drugimi dopustniškimi pritiklinami zagotavljal vse udobje počitniškega apartmaja. V novi vlogi eksponata v TMS Adria Caravan 305 Turist priča o inovativnosti domačih inženirjev, daljnosežni viziji gospodarskega razvoja regije, uravnoteženem industrijskem oblikovanju in priljubljenosti med končnimi uporabniki v počitniških kampih,« so povedali v muzeju.

Udobna notranjost

Modri pas

Prve rešitve počitniške prikolice so bile daleč od udobja sodobnih počitniških vozil. Leta 1960 je direktor mizarskega podjetja Opremales Milan Jevšček zase ustvaril prvo sodobno bivalno prikolico, pravi razmah pa se je zgodil kmalu potem v IMV. Tam so bili za razvoj počitniških prikolic pristojni odlični inženirji strojništva. Njihovi izdelki so bili tehnološko popolni, oblikovalsko pa neizvirni. Prvi opazen poskus oblikovalskega odstopanja od konkurence se je zgodil pri prikolicah prve generacije leta 1970 z modrim pasom, najbolj očitno značilnostjo, ki ponazarja barve Jadrana in modrino neba ter je postal prepoznavni znak Adrie.

Pomembna prelomnica v prepoznavanju pomena industrijskega oblikovanja v podjetju IMV se je zgodila leta 1975. Na povabilo direktorja Jurija Levičnika je vodenje oblikovanja vozil prevzel Georg Gedl, ki je prej deloval pri nemških podjetjih Auto Union in BMW. V Novem mestu je bil v procese oblikovanja vpet do leta 1983, nato pa je pot nadaljeval v mariborskem TAM. Med letoma 1985 in 1995 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, v obdobju 1995–2016 pa je kot oblikovalec znova sodeloval s podjetjem Adria Mobil. Dolgoletne izkušnje na področju oblikovanja in modeliranja vozil je strnil v serijo ilustracij ključnih izdelkov blagovne znamke Adria.

Georg Gedl je v IMV prinesel izkušnje iz nemške avtomobilske industrije.

Udobje in svoboda

Georg Gedl je v IMV prinesel izkušnje iz nemške avtomobilske industrije. Pozneje je Adrio z znakom polžka v logotipu trajno zaznamoval Igor Rehar. V novem tisočletju je mejnik postavila oblikovalka Nina Mihovec s svojo prikolico Action, prvo slovensko prikolico, ki so jo uvrstili na Bienale oblikovanja BIO.

V dobrih šestih desetletjih domače industrije počitniških vozil je v Novem mestu nastala vrsta prikolic in avtodomov, ki so ohranjali bistveni lastnosti, udobje in svobodo, a spreminjali obliko, materiale in barvo. Ob razvojnih inženirjih je postajala skozi desetletja vse bolj opazna vloga industrijskih oblikovalcev, ki so tehnično dovršena vozila oblikovali v izdelke, prijazne do uporabnika. »Skozi razstavo spremljamo spremembe v obliki pa tudi v tehnologijah izdelave in spreminjajočem se okusu kupcev – od prve, pionirske Adrie 375, do najsodobnejših modelov, ki premišljeno oblikovanje združujejo z naprednimi tehnologijami,« so sklenili v TMS. Primož Hieng