Kako mu lahko pomagamo, da bo rastlina ostala zdrava do jeseni in nas razvajala s svojimi sočnimi plodovi? Prvi trik uporabimo že pri sajenju, ko ga posadimo na prosto, mu odstranimo spodnje liste in ga posadimo čim globlje. Druga možnost je, da skopljemo ozek jarek in steblo sadike položimo vanj vodoravno, lahko eno v levo in eno v desno stran, zgornjih nekaj listov nežno upognemo, da ostanejo zunaj, zasujemo in zalijemo. Rastlina ima namreč sposobnost, da požene korenine iz katerega koli dela stebla, ki je zakopano v zemljo; ker bo imela več korenin, bo bolj stabilna, črpala bo več hranilnih snovi in vode ter bo močnejša in večja, s tem pa bodo večji tudi plodovi.
Paradižnik ima rad toploto, sončno in pred vetrom zaščiteno mesto, zračnost, potrebuje veliko vode. Zalivamo ga zgodaj zjutraj do dvakrat na teden, in to temeljito ter globoko v tla, ne po listih, priporočilo je od tri do pet litrov na sadiko. Količina vode je sicer odvisna od sorte paradižnika, lege, vremena. Če imamo možnost, mu namenimo zastirko, denimo slamo ali travni odkos, da bo zadrževala vlago in zemljo ščitila pred žgočim soncem.

Paradižnik je odličnega okusa, popoln za poletne solate. FOTO: Morsa Images/Getty Images
Zalivamo zgodaj zjutraj do dvakrat na teden, priporočilo je od tri do pet litrov na sadiko.
Pripravimo si klone
Takoj ko začne cveteti, ga oskrbimo s kalcijem in magnezijem. Grmičaste sorte imajo omejeno rast in količino plodov; ko dosežejo polno velikost, ne rastejo in ne obrodijo več. Pri njih odstranjujemo samo bolne in poškodovane liste, pri stebelnih sortah pa tudi zalistnike.
Še en trik, pripravimo si klone za nove sadike: močne zalistnike odrežemo, jim odstranimo spodnje liste in jih postavimo v kozarec z vodo, da poženejo korenine, lahko jih vtaknemo neposredno v zemljo in pridno zalivamo. Dobili bomo sadike, ki bodo obrodile, ko bodo matičnim pošle moči – in v sočnih domačih plodovih bomo uživali dlje. Že avgusta lahko pod paradižnik sadimo zimsko zelenjavo, peteršilj, rukolo, solato, kolerabice, brokoli. Tako izkoristimo prostor in si zagotovimo svežo zelenjavo tudi pozimi.

Močne zalistnike odrežemo, jim odstranimo spodnje liste, vtaknemo v zemljo in zalivamo: dobili bomo sadike, ki bodo obrodile, ko bodo matičnim pošle moči. FOTO: Capelle.r/Getty Images
Plodove poberemo, ko se obarvajo, ni treba čakati na polno zrelost. S tem rastlino razbremenimo, plodovi pa zato ne bodo nič manj okusni. Dozorijo naj na okenski polici. Tak način je koristen še zlasti v obdobju močnega deževja in hude vročine, ko je rastlina močno obremenjena.
Že avgusta lahko pod paradižnik sadimo zimsko zelenjavo, peteršilj, rukolo, solato, kolerabice, brokoli.