Pet najpogostejših temnih skrivnosti

Nova raziskava psihologov z univerze v Melbournu je pokazala, da povprečen človek v vsakem trenutku skriva približno devet zmerno pomembnih skrivnosti. Od nedolžnih laži do skritih romantičnih želja, zdi se, da je skrivnostnost sestavni del človeške narave. Toda medtem ko nekatere skrivnosti nas ali druge varujejo, lahko mnoge postanejo težko psihološko breme, ki nas počasi razjeda. Raziskovalci zato vse bolj poglobljeno preučujejo, zakaj nas skrivnosti tako obremenjujejo in kako se lahko spopadamo z njihovo težo.

FOTO: Gettyimages

Da bi bolje razumeli vpliv skrivnosti na dobro počutje posameznika, je ekipa z oddelka za psihološke znanosti univerze v Melbournu v raziskavo vključila 240 prostovoljcev. Udeleženci so dva tedna vodili dnevniške zapise in skupno izpolnili več kot 2700 anket, v katerih so beležili svoje misli in občutke, povezane s skrivnostmi, ki jih skrivajo. Rezultati so pokazali, da povprečen udeleženec skriva devet vrst skrivnosti. Najpogosteje so povezane z lažmi, ki so jih izrekli (78 odstotkov sodelujočih), ter s skrivnim nezadovoljstvom glede določenih vidikov svojega videza (71 odstotkov). Takoj za tem sledijo finančne skrivnosti (70 odstotkov), skrite romantične želje (63 odstotkov) in skrivno spolno vedenje (57 odstotkov).

Srž težave

Težava pri skrivnostih, pojasnjujejo znanstveniki, je v tem, da se tudi v najbolj običajnih trenutkih dneva pogosto nepričakovano prikradejo v naše misli. Raziskovalka Val Bianchi poudarja, da prav ti nenadni vdori ustvarjajo največje psihološko breme. O skrivnostih lahko razmišljamo med prhanjem, pomivanjem posode ali na poti v službo. Nenehno vračanje teh misli, zlasti kadar tega ne želimo, je velikokrat neprijetno. Ljudje se ujamejo v začaran krog spontanega razmišljanja o svojih skrivnostih, zaradi česar se počutijo vedno slabše. Dolgo časa so strokovnjaki menili, da največ stresa povzroča sam proces skrivanja pred drugimi ljudmi. Ta raziskava pa potrjuje ugotovitve nekaterih prejšnjih študij: psihološka škoda ne izhaja toliko iz prikrivanja, temveč iz tega, da živimo s skrivnostjo v lastnih mislih.

FOTO: Gettyimages

Izkazalo se je, da ljudje v povprečju dvakrat pogosteje razmišljajo o svojih skrivnostih, kot jih morajo dejansko aktivno skrivati pred drugimi. Te spontane misli, ki se po nekaterih raziskavah pojavijo približno enkrat na dve uri, sprožajo krog skrbi in negativnih čustev. Raziskovalci so opazili tudi razliko med spontanim in namernim razmišljanjem o skrivnosti. Medtem ko je spontano tavanje misli skoraj vedno povezano z anksioznostjo in skrbjo, se je namerno razmišljanje o njej izkazalo za manj škodljivo. V dneh, ko so se udeleženci zavestno odločili razmišljati o svoji skrivnosti, so poročali o manj skrbeh. V nekaterih primerih je takšno razmišljanje celo prevzelo obliko konstruktivne predelave, kar je v določeni meri prineslo občutek olajšanja.

Kako si breme olajšati

Ker nekaterih skrivnosti preprosto ne moremo ali ne smemo razkriti, se postavlja vprašanje, kako se spoprijeti z njihovim bremenom. Ena od strategij je zaupanje osebi, ki ni neposredno povezana z vsebino in zna prisluhniti z empatijo, na primer terapevtu. Michael Slepian z univerze Columbia, ki je deset let raziskoval skrivnosti, poudarja, da pogovor z drugo osebo lahko ponudi novo perspektivo.

FOTO: Antonio Guillem/Gettyimages

Druga učinkovita tehnika je tako imenovano ekspresivno pisanje. Psiholog James Pennebaker z univerze v Teksasu je pokazal, da zapisovanje misli in občutkov o skrivnosti v dnevnik deluje terapevtsko. Na ta način uredimo svoje misli in brez strahu pred obsojanjem predelamo čustva. Pri tistih, ki so del poklica, je lahko rešitev sprememba načina razmišljanja o skrivnosti. Namesto da jo dojemajo kot breme, se lahko osredotočijo na njen pomen in vrednost ter jo iz vira skrbi spremenijo v vir ponosa in strokovne kompetence, povzema 24sata.hr.