Plen posesa z usti

Progasto ali dlakavo žabo (Antennarius striatus) najdemo v Indo-Pacifiku in vzhodnem Atlantskem oceanu. Z dlakam podobnimi izrastki (t. i. dermalnimi bodicami) je prava lepotica med ribami, zanjo je značilno tudi, da je sposobna spreminjati barvo in vzorec na telesu. Progaste žabe so lahko rumene, oranžne, zelene, sive, rjave, skoraj bele z vzorcem v obliki vzporednih črt ali popolnoma črne. Barvo spreminjajo glede na okolje, v katerem se gibljejo. Nekatere vrste rib žab z videzom posnemajo druge nevarne vrste, na primer morske vetrnice, kar je njihov način obrambe pred plenilci.

Takšna obramba jim pride še kako prav, saj so razmeroma majhne, v dolžino zrastejo le do 22 cm. So pa zato precej požrešne, pojedo vsak primerno velik plen, ki se znajde v bližini, hranijo se izključno z mesom. Svoje bodoče kosilo privabijo s pomočjo izrastka, imenovanega ilicij, hrbtne bodice, ki jo uporabljajo kot nekakšno ribiško palico. Požrejo celo pripadnike svoje vrste, kar je najbrž eden od vzrokov za to, da so nagnjene k samotarstvu. Z drugimi pripadniki svoje vrste se srečujejo samo v času parjenja, po oploditvi pa druga druge ne prenašajo več. Ribe žabe, med katere sodi dlakava žaba, imajo enega najhitrejših načinov prehranjevanja v živalskem kraljestvu. Ker nimajo zob, plen dobesedno posesajo. Zaužijejo ga v celoti in ko je še živ. Imajo ogromna gibljiva usta, ki jim omogočajo, da lahko svoj plen posesajo v šestih tisočinkah sekunde, takoj, ko se ji ta dovolj približa.

Ne plavajo, ampak hodijo po dnu. FOTO: Andamanse/Getty Images

Čeprav so ribe, v resnici ne plavajo. Plavuti in medenico imajo prilagojene za hojo po morskem dnu, gibljejo se s posebno, zgolj zanje značilno obliko reaktivnega pogona, ki temelji na dihanju. Gre za proces zajemanja vode, ki se ob izdihu izloči skozi cevke, podobne škržnim odprtinam, za prsnimi plavutmi.