Polna košara za en obrok: to sta smrekova in grenka storževka (FOTO)

Smrekova in grenka storževka sta si zelo podobni, vendar smrekova raste pod smrekami in na smrekovih storžkih, grenka pa pod bori in na borovih storžkih, največkrat globoko zakopanih v zemlji. So precej majhne gobice in jih nabiralci velikokrat sploh ne opazijo. Obe rasteta na začetku pomladi.

Prijeten vonj in okus

Smrekova storževka, Strobilurus esculentus, je zelo pogosta užitna goba. Klobuk ima premera največ do 3 cm, klobučki so mladi izbočeni, rob pa spodvit. Potem se zravna. Je rjavkasto siv. Lističi so gosti, belkasti in z vmesnimi lističi, v starosti postanejo rumeno rjavkasti. Bet je do 6 cm visok in do 3 mm debel. Je valjast, cevast, votel, gladek in rumeno okrast, velikokrat podobno kot klobuk. Pod lističi je svetlejši. V dnišču je podaljšan, včasih izredno dolg, dokler ne doseže smrekovega storža.

Meso je belkasto, prožno, prijetnega vonja in okusa, včasih malo greni. Raste na zakopanih smrekovih storžih, takoj ko skopni sneg, v velikih skupinah. Goba je precej pogosta, užitna, predvsem klobučki, ki so zelo okusni, bet pa nima kulinarične vrednosti. Vendar so klobučki tako tanko mesnati, da je treba za en obrok nabrati polno košaro teh majhnih zanimivih gobic.

Naravni antibiotik

Druga storževka je grenka, Strobilurus tenacellus, in je neužitna. Premer klobučka je največ do 2,5 cm, mlad je izbočen, nato se plosko razpre. Je zelo tanko mesnat, gladek, okrasto rjav do sivo rjav, tudi bolj rjavkast, na temenu svetlejši in na robu včasih temnejši. Je zelo prosojen in vodenega videza. Lističi so mladi belkasti, kasneje postanejo sivo okrasti, so tanki, dokaj gosti in z vmesnimi lističi. Bet je do največ 7,5 cm visok in 2 mm debel. Pod lističi je bel, proti dnišču pa rumeno do oranžno okrast. Je gladek, z dlakastim vlaknom, podaljšan je do ležečega borovega storža.

Majhna, vendar užitna

Pogosto je ukrivljen in zavit, valjast, žilav in trd. Meso je belkasto, tanko, brez izrazitega vonja in precej grenkega okusa. Raste zgodaj spomladi do začetka poletja v iglastih in mešanih gozdovih na starih in v zemlji ležečih borovih storžih, v majhnih skupinah. Goba, kot rečeno, ni užitna, saj je izredno grenka. Vendar je zanimiva v medicini, saj proizvaja naravni antibiotik strobilurin, ki menda zavira rast nekaterih tumorjev.

Kot zapisano, sta si gobici zelo podobni, imata pa različna rastišča oz. gostitelje. Če ju ne poznate prav dobro, jih le opazujte, poglejte, na katerem storžu rasteta, poslikajte in pustite rasti naprej. Vsaka goba, užitna, neužitna ali strupena, je okras v naravi in spada tja, kjer raste, saj je tak zakon narave, ki ga mnogi ne poznajo ali ne upoštevajo. Varujmo naravo, hvaležna nam bo! In, seveda: nabirajte le tiste gobe, ki jih sami dobro poznate! 

Grenko storževko zlahka spregledamo.

Gobici sta si podobni.