Preurejate dom? Najprej je na vrsti načrt, potem oprema

Prvi korak pri načrtovanju je vedno dober tloris. Prostor moramo natančno izmeriti – dolžino sten, višino stropa ter položaj vrat in oken. Smiselno je izmeriti tudi širino vratnih odprtin, globino niš in morebitne izbokline, saj prav ti detajli pogosto odločajo o tem, ali bo kos pohištva v prostoru stal pravilno ali ne. Marsikateri večji pohištveni trgovec danes ponuja izris načrta za kuhinjo in druge prostore, nekateri omogočajo, da njihova orodja za načrtovanje uporabimo sami. To je zelo priročno, zlasti če še nimamo povsem jasne predstave o končni podobi prostora in želimo preizkusiti več možnosti.

Aplikacije, kot je MagicPlan, omogočajo, da s pomočjo telefona ustvarimo digitalni tloris in si olajšamo nadaljnje načrtovanje. Ko imamo osnovo, lahko v programih, kot so Planner 5D (ki je še posebno enostaven za uporabo), Homestyler ali Roomstyler 3D Home Planner, začnemo umeščati pohištvo, preizkušati različne razporeditve ter prehajati med 2D- in 3D-pogledom. Takšna vizualizacija hitro pokaže, ali je prostor preveč zapolnjen ali ostaja neizkoriščen. Ti programi niso zahtevni in jih lahko uporablja vsak nekoliko spretnejši uporabnik računalnika ali pametnega telefona. Za osnovno načrtovanje zadostujejo brezplačne različice. Za zahtevnejše uporabnike je na voljo tudi SketchUp Free, ki ponuja večjo natančnost in svobodo pri modeliranju, vendar zahteva nekoliko več časa za učenje. Njegova prednost je možnost zelo podrobnega načrtovanja po meri, kar pride prav pri kompleksnejših prenovah ali vgradnem pohištvu.

Če bomo risali ročno, najprej določimo merilo. FOTO: Elenabs/Getty Images

Prednost digitalnega načrtovanja je tudi v tem, da lahko brez dodatnih stroškov preizkusimo več različic. Shranimo različne postavitve, jih primerjamo in po potrebi delimo z drugimi za mnenje. Tako se lažje odločimo premišljeno in zmanjšamo možnost napak, ki bi nas kasneje lahko stale čas in denar.

Papir in svinčnik

Natančen tloris lahko izdelamo tudi povsem preprosto, s papirjem, svinčnikom, ravnilom in škarjami. Takšen pristop je pregleden, cenovno dostopen in presenetljivo učinkovit. Najprej prostor izmerimo z merilnim trakom. Zapišemo dolžine vseh sten, višino prostora ter označimo položaj vrat, oken, radiatorjev in drugih fiksnih elementov. Nato izberemo merilo, na primer 1: 50, kar pomeni, da 1 centimeter na papirju predstavlja 50 centimetrov v resničnosti. Tako bo soba dolžine 4 metre na papirju dolga 8 centimetrov.

Ko pohištvo imamo, ga samo še sestavimo. FOTO: Jacob Wackerhausen/Getty Images

Na list papirja s pomočjo ravnila narišemo tloris prostora v izbranem merilu. Označimo vrata (vključno s smerjo odpiranja), okna in morebitne niše. Ko imamo osnovo, se lotimo pohištva. Vsak kos posebej izmerimo in ga v istem merilu narišemo na trši papir ali karton. Oblike izrežemo in dobimo premične module, ki jih lahko polagamo po tlorisu ter preizkušamo različne postavitve.

Če si težko predstavljamo prostor v pomanjšani obliki, si lahko pomagamo z označevanjem v naravni velikosti. Na tla z lepilnim trakom ali papirjem označimo mere novega kosa pohištva – na primer mize ali kavča – in preverimo, koliko prostora bo dejansko zavzel. Tako dobimo realen občutek gibanja po prostoru in lažje ocenimo, ali bo razporeditev funkcionalna.

Najpogostejša napaka pri opremljanju je, da med kosi pohištva pustimo premalo prostora. Prehodi naj bodo široki vsaj 70 do 90 centimetrov, pri jedilni mizi pa je priporočljivo zagotoviti dovolj prostora za odmik stolov. Ob načrtovanju vedno upoštevajmo tudi postavitev svetil in drugih virov svetlobe, saj pomembno vplivajo na uporabnost in vzdušje prostora.