Vročina ne prizanaša nikomur. Niti rastlinam v loncih ne, ki se lahko v tako vročih dneh posušijo hitreje, kot bi si mislili. Kar je sprva videti kot prijeten jutranji obred z zalivalko v roki, se lahko hitro sprevrže v naporno vsakodnevno opravilo. Težke posode z vodo, razvlečene cevi in nenehno preverjanje zemlje – ne, poleti vrtnarjenje ni vedno romantično. Ampak obstaja dobra novica, in sicer da obstajajo preprosti in preverjeni triki, s katerimi si lahko močno olajšamo delo. Uporabljajo jih tudi profesionalni vrtnarji, saj pomagajo rastlinam preživeti tudi najtoplejše dni, hkrati pa zmanjšajo potrebo po vsakodnevnem zalivanju.
Najpomembneje je, kakšen lonec izberemo. Čeprav so kovinske posode videti moderno in so pogosto cenovno dostopne, imajo eno veliko slabost: hitro se segrejejo. Kar še posebno velja za temne, matirane črne lonce, ki pod opoldanskim soncem prenašajo toploto naravnost v zemljo. Korenine se zato pregrevajo, voda pa hitreje izhlapeva. Strokovnjaki zato priporočajo debelejše, težje in glazirane keramične lonce. Ti so resda dražji in jih je težje premikati, vendar rastlinam zagotavljajo bolj stabilne razmere. Ker imajo debelejše stene, se zemlja v njih počasneje izsuši. Pomembna je tudi velikost. Večji lonec zadrži več vlage, zato je pogosto bolje izbrati eno večjo posodo kot pa tri manjše.

Pri ollah voda počasi in bolj enakomerno doseže korenine. FOTO: Sang-il/Park Getty Images
Kdor želi imeti poleti še nekoliko manj skrbi, naj razmisli o kapljičnem namakanju.
Veliko lahko naredimo sicer tudi že pred sajenjem. Ključna je kakovostna zemlja oziroma substrat. Mešanice, ki vsebujejo vermikulit in organsko snov, bolje zadržujejo vlago in koreninam omogočajo bolj enakomeren razvoj. Pogosta napaka je sajenje v popolnoma suh substrat. Takšna zemlja lahko rastlino spravi v stres, razvoj korenin pa se upočasni.
Glinene olle
Če uporabljamo že odprto vrečo zemlje, jo pred sajenjem dobro navlažimo. Presušen substrat lahko postane hidrofoben, kar pomeni, da začne vodo odbijati namesto vpijati. Prav tako ni dovolj, da zrahljamo zgolj zgornjo plast zemlje. Rahla mora biti celotna vsebina lonca, sicer se voda ne bo enakomerno razporedila do korenin.
Zelo učinkovita pomoč so tudi rezervoarji za vodo. Ti so lahko nad ali pod površino zemlje. Na voljo so zalivalne krogle, posebni zbiralniki in tradicionalne glinene vrtne posode, imenovane olle. Gre za star način namakanja, pri katerem voda skozi neglazirano glino ali terakoto počasi pronica v zemljo. Takšen sistem je še posebno uporaben pri rastlinah, ki potrebujejo stalno vlago. Pri ollah voda počasi in bolj enakomerno doseže korenine.

Pogosta napaka je sajenje v popolnoma suh substrat, tak lahko rastlino spravi v stres. FOTO: Sellyhutapea/Getty Images
Čeprav so kovinske posode cenovno dostopne, imajo eno veliko slabost: hitro se segrejejo.
Kdor želi imeti poleti še nekoliko manj skrbi, naj razmisli o kapljičnem namakanju. Če imamo dostop do zunanje pipe, bo kapljica po kapljici ena najboljših naložb za vrt v loncih. Tak sistem je razmeroma enostaven za namestitev, prilagodljiv, rastlinam pa zagotavlja redno oskrbo z vodo.
Podobno deluje tudi namakalna cev, ki jo napeljemo skozi dolgo korito ali balkonsko zasaditev. Voda počasi pronica do korenin, brez sunkovitega zalivanja in brez izgube časa. Če jo povežemo s časovnikom, bodo naše rastline zalite tudi takrat, ko bomo brez skrbi uživali na dopustu. Poletje je lahko za lončnice zelo kruto. Bujne, zdrave in žive bodo ostale le s pravim loncem, dobro pripravljeno zemljo ter pametnim zalivanjem.