
Galerija

Z možem Samom že dvajset let soustvarja revijo Bukla, njuna založba UMco pa je v tem času izdala več kot štiristo knjig – večinoma s področij, ki ju navdihujejo in osebno zanimajo. Prijetna sogovornica nam je zaupala nekaj svojih misli.
S sprehodom v troje, ko s Samom sprehodiva hčerinega psa in se malo razgibava tudi sama, potem pa še pred službo skupaj spijeva prvo kavo.
Verjetno pisana serija slikanic o deklici Heidi in njenih pustolovščinah s prijatelji pri dedku v Švicarskih Alpah. Že takrat me je očitno vleklo v naravo.
Gladiator, ker je poleg takrat zelo čednega Russlla Crowa to tudi film, ki smo ga dali na naslovnico prve številke filmske revije Premiera (2000–2013).
Je brezplačna revija o knjigah, ki letos praznuje 20 let in vsak drug mesec celi ekipi ustvarjalcev izpije veliko energije … dokler je ne pošljemo v tisk, ob izidu pa vsem ljubiteljem branja prinese veliko veselja.
Najraje odkrivam nove kotičke bližnjega in daljnega sveta ter se potikam kje po hribih in naravi.
Skoraj niso več otroci, stari so od dvajset do šestindvajset let, eni začenjajo, drugi končujejo študij, vsak od njih pa na svoj način išče svoje mesto pod soncem.
Da sem dovolj stara, da mi ni treba več poslušati neumnosti, in dovolj mlada, da lahko živim po svojih merilih.
Je bila res lepo in nepričakovano priznanje založniških kolegov za četrt stoletja dela s knjigami in dve desetletji promoviranja branja z Buklo.
Me skrbi, v kakšen svet spuščamo naše otroke in kako bodo šele naši vnuki zmogli preživeti v njem.
Se dobro povrne z dobrim.
Nadnaravne pojave in teorije zarote. Sem zelo prizemljena naravoslovka.
Možgani v menopavzi, malo zamujam z uredniškim delom in mi zato krade spanec, ampak jo počasi končujem (knjiga izide jeseni, op. p.).
Selakovičev pogovor (Aidea) z dr. Ahčanom. Profesor je res mojster svoje obrti in ljudje, ki strastno počnejo svoje reči, so zame vedno zanimivi.
Grem v studio na vročo jogo in čez dobro uro sem kot prerojena.
Bi bila rada čim bolj telesno aktivna, da si povrnem nekdanjo formo in izčistim misli.
Me vsak dan znova spomni, da so vse faze življenja pomembne, tudi tista, ko vse miruje, da lahko čez čas na novo vzklije.
Čim večkrat, ker tam ni telefonov, ni delovnih obveznosti, ni hrupa … Le dih, narava in nebo. Vsak vrh je zmaga in svoboda, ne glede na njegovo višino.
Življenja ne želim meriti po otipljivih in zunanjih stvareh, ampak po notranjem miru.
Iskrene ljudi in resnico, četudi ni zmeraj prijetna.
So tiste, ki nas v danem trenutku polnijo, hranijo, krepijo in osvobajajo. To so lahko nove izkušnje, telesni, čutni in duhovni užitki, neznane poti, povezovanje z drugimi ženskami, prijateljska podpora …
Si vedno vzamem čas, da preberem nekaj strani knjige – tako se umirim, odplaknem skrbi in se zahvalim za vse dobro v minulem dnevu.