
Galerija

Sony je na današnji dan leta 1979 spremenil glasbeno krajino, ko je na Japonskem predstavil novo napravo, imenovano walkman. Prvi kompaktni prenosni avdiokasetofon je bil revolucionaren – poslušalcu je omogočil poslušanje celih albumov kjer koli in kadar koli.
Naprava na baterije s kompaktnimi stereo slušalkami se je po svetu tržila pod različnimi imeni, a v nekaj letih je walkman postal sinonim za prenosni kasetnik. Do konca desetletja je bilo prodanih že več kot 100 milijonov naprav. Sony je proizvodnjo walkmanov dokončno ustavil šele leta 2011; dotlej je prodal 220 milijonov enot. Obdržal pa je ime walkman: nosijo ga tudi sodobni prenosni digitalni predvajalniki: skupno je bilo prodanih že 400 milijonov naprav s tem imenom.

Prvi walkman se je imenoval TPS-L2, projektiral pa ga je Nobutoši Kihara. »V mojih časih smo morali dizajn vsakega izdelka narisati na papir. Moral si zapreti oči in si ga predstavljati. V mislih sem imel tekače z walkmani, da bi dobil vtis, kako se bodo odpirala vratca za kaseto,« je leta 2006 povedal upokojeni Sonyjev inženir. Sony je že leta 1978 predstavil prenosni kasetnik z odličnim zvokom, a je bil precej drag in težak. Med rednimi uporabniki je bil soustanovitelj Sonyja Masaru Ibuka, ki pa si je želel nečesa lažjega, kar bi lahko nosil na službena potovanja. Podpredsednik uprave Akio Morita je dodal še eno zahtevo: namenjen mora biti le poslušanju, kar je bilo za tiste čase zelo nenavadno. Sonyjevi inženirji pod vodstvom Kihare so tako vzeli Sonyjev prenosni kasetni snemalnik pressman, mu odvzeli možnost snemanja, dodali stereo zvok in par lahkih slušalk, ki niso bile videti kot naušniki. In seveda, za nekajkrat zbili ceno.
Na Japonskem so mu že od začetka pravili walkman, v ZDA pa so ga sprva tržili pod imenom soundabout, na Švedskem in v Avstraliji so mu rekli freestyle in v Britaniji stowaway. Podpredsedniku Sonyjeve uprave in soustanovitelju korporacije Akiu Moriti ime walkman ni bilo všeč in ga je hotel zamenjati, a so ga svetovalci prepričali, da bi bila zamenjava predraga, saj se je ime že prijelo.
Walkman je postal svetovna senzacija. Lahko si ga prenašal naokoli: glasbe ni bilo treba več poslušati le doma v dnevni sobi, na domačem hifiju. Spremljala te je na ulici, v avtobusu, letalu, med tekom, poležavanjem na plaži pa tudi med učenjem. Lahko si ga nosil v žepu, pripetega na pas, v nahrbtniku, obešenega na jermenček. Posamezniku je omogočal, da se je s slušalkami na glavi odklopil od okolice in užival v glasbi.
Prvi model je imel celo rumeno tipko za vklop mikrofona in utišanje posnetka, če te je kdo ogovoril. Vse to se nam danes, ko na telefonu pretakamo glasbo z interneta in jo pošiljamo v brezžične slušalke, zdi samoumevno, tedaj pa je bilo to res nekaj prebojnega.
Tudi Apple se mora za uspeh ipoda zahvaliti dobremu staremu walkmanu.