Roboti za delo na prostem, najbolj se razvijajo tisti za škropljenje trajnih nasadov (FOTO)

V Hannovru v Nemčiji je od 9. do 15. novembra potekal sejem kmetijske mehanizacije Agritechnica. Pod geslom Dotaknimo se pametne učinkovitosti je sodelovalo 2849 razstavljavcev iz 52 držav. Na sejmišču so se v hali, imenovani Digitalni kmetijski center, predstavljala podjetja s področja digitalizacije, avtomatizacije, robotike in umetne inteligence.

Videli smo precej robotov za delo na prostem. Gre za avtonomna, samovozeča vozila in stroje, ki delujejo s pomočjo tehnologij, kot so GPS, senzorji, kamere, umetna inteligenca (AI) in strojno učenje. Ta sodobna tehnologija omogoča robotom in traktorjem opravljanje nalog brez neposrednega človeškega nadzora. Poleg tega lahko delno avtonomni sistemi razbremenijo voznike in zagotovijo boljše rezultate.

V kmetijstvu so že uveljavljeni roboti v živinoreji (molža, krmljenje živali, čiščenje hlevov). V tako imenovanih zaprtih prostorih za pridelavo (v rastlinjakih) je določene postopke lažje robotizirati, saj stroj lahko pelje po tirnicah, uveljavljati pa so se začeli tudi roboti za delo na prostem.

Roboti lahko kmetom olajšajo delo. Lahko rešujejo težave z delovno silo, ki jo je za kmetijska dela zelo težko dobiti, to je težava zlasti v sezonskih konicah. Opremljeni z vsemi senzorji in navigacijami lahko bistveno bolj natančno aplicirajo sredstva za varstvo rastlin in mineralna gnojila. Njihova delovna hitrost ni prav velika, zato pa lahko delajo 24 ur na dan. Avtonomna tehnologija je najbolj smiselna tam, kjer je veliko ročnih delovnih korakov in procesov, na primer pri specialnih kulturah in ekološkem kmetijstvu (za zelenjadnice, sadje in vinsko trto).

Pri razvoju robotov gre lahko za razvoj avtonomnega vozila (platforme) za avtonomno vožnjo po polju ali v trajnem nasadu. Avtonomno vozilo (robot) pa ne pomeni veliko, če nima delovnega priključka. Na robota se lahko pripne standardni delovni priključek (stroj) brez dodatne avtomatizacije ali pa se tudi priključke avtomatizira. Tako imamo dejansko dva robota: vozni robot za vleko ali pogon priključka in priključek, ki deluje po robotiziranem postopku.

Kubota KFAST je popolnoma avtonomni pršilnik za trajne nasade. Omogoča natančno škropljenje, inteligentno navigacijo in trajnostno delovanje. Ima dizelski motor, štirikolesni pogon in krmiljenje vseh koles. RTK GPS in LiDAR zagotavljata natančno sledenje poti. Pršilnik ima 2000-litrski rezervoar, črpalko s pretokom 160 litrov na minuto in 26 dvojnih šob, kar zagotavlja veliko pokritost z zmanjšanim odnašanjem škropiva.

Roboton Farmer, popolnoma električni robot, baterije polni tudi s pomočjo premičnih fotovoltaičnih panelov. Vpne lahko več različnih orodij, kar mu daje multifunkcionalnost.

Konceptna študija Fendt Xaver GT bo namenjena zelenjadarskim kmetijam. Sredinsko vpetje priključka in sistem Rowpilot s kamerami in umetno inteligenco omogočata precizno okopavanje.

Trenutno se najbolj razvijajo robotizirani pršilniki za škropljenje trajnih nasadov. Druga hitro razvijajoča se smer je okopavanje zelenjadnic; roboti, opremljeni s sodobno senzorsko in kamersko tehnologijo, lahko okopavajo ne le vzdolž vrste, temveč tudi znotraj vrste, pri čemer delajo blizu gojenih rastlin in zelo natančno. Prav tako naraščata točkovno nanašanje herbicidov in lasersko uničevanje plevela. Tu gre res že za centimetrsko natančno delovanje, nekateri to celo reklamirajo kot točkovno kmetovanje (pixel farming).