V naših zrelejših letih bi moral biti dom tudi prostor varnosti, miru in počitka. Toda naše navade lahko prav tam, kjer preživimo največ časa, neopazno slabijo naše zdravje in počutje: prispevajo k alergijam, utrujenosti, tesnobi in še resnejšim težavam. Skrb za bivalni prostor je torej skoraj tako pomembna kot skrb za telo.
Nevarnost predstavljajo tudi nepravilno shranjene gospodinjske kemikalije.
Med najpogostejše napake spada uporaba stare, poškodovane posode. Počen emajl namreč ni samo estetska težava, saj se lahko v njem zadržujejo bakterije, ob segrevanju pa se lahko sproščajo tudi škodljive snovi. Niti staro ali večkrat pregreto olje ni nedolžno, saj lahko vsebuje spojine, ki nam dolgoročno zelo škodujejo. Veliko ljudi predolgo hrani ostanke hrane v hladilniku; stare omake, juhe in odprti mesni izdelki lahko hitro postanejo gojišče bakterij, neprijeten vonj je pogosto prvi znak, da je čas za čiščenje. Hladilnik je zato smiselno redno pregledovati, kuhana hrana pa naj v njem ne stoji predolgo.
Redno zračenje
Težava so lahko agresivna čistila, ki vsebujejo amonijak ali klor. Močan vonj še ne pomeni večje čistoče, hlapi pa lahko dražijo dihala, povzročajo kašelj, glavobol in pekoče oči. Pogosto za čiščenje zadostujejo že kis, soda bikarbona ali navadno milo, ki so precej prijaznejši do dihal. Napaka je tudi, če tla čistimo zgolj na suho. Pometanje pogosto dviguje prah, v katerem so pršice in plesni, to pa lahko sproži alergije in kronični kašelj. Še zlasti problematične so preproge, vzmetnice in oblazinjeno pohištvo, kjer se omenjeni delci še kako radi zadržujejo.
Močan vonj čistil še ne pomeni večje čistoče.
Med manj očitne nevarnosti spadajo še naftalin, nepravilno shranjene gospodinjske kemikalije ter pomanjkanje svežega zraka. Zaprta okna oz. slab pretok zraka lahko povzroči glavobole, zaspanost ter občutek utesnjenosti. Redno zračenje je ena najpreprostejših, a tudi najpomembnejših navad. Pomemben dejavnik dobrega počutja je red v domu. Kopičenje nepotrebnih stvari ustvarja občutek nemira, še bolj lahko človeka obremeni umikanje vase in odlašanje s prošnjo za pomoč. Stik z bližnjimi, veliko več reda in že nekaj preprostih sprememb v stanovanju lahko bistveno izboljšajo kakovost našega življenja. Majhne navade se zdijo nepomembne, a prav te pogosto odločajo, ali nas dom pomirja ali izčrpava. Z varnejšo posodo, bolj čistim zrakom, manj navlake in več svežine bo postal naš dom prijetnejši, bolj zdrav in neprimerno bolj miren kraj.

Težava se skriva v agresivnih čistilih z amonijakom ali klorom. FOTO: Brianajackson/Getty Images

Pometanje dviguje prah, v katerem so pršice in plesni, to pa lahko sproži alergije in kronični kašelj. FOTO: Undefined Undefined/Getty Images